
Trubar (1508-1586) je bil osrednja osebnost reformacije na Slovenskem, verskega in družbenega gibanja, ki je v 16. stoletju vzniknilo v Nemčiji iz potrebe po preoblikovanju Cerkve. Začelo se je leta 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je zahteval njeno prenovo.
Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar.
Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.
Reformacija se je takrat razširila po vsej Evropi; nauke, podobne Luthrovim, so v Švici širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli, v Franciji hugenoti, v Angliji je sočasno nastajala samostojna anglikanska cerkev. Rimskokatoliška cerkev pa je reformatorjem odgovorila s t.i. protireformacijo.
Evangeličanska cerkev v Sloveniji je danes opravila osrednje bogoslužje ob prazniku. Posvetila ga je 450. obletnici Trubarjeve Cerkovne ordninge, 430. obletnici Dalmatinovega prevoda Biblije in 430. obletnici Bohoričeve slovnice. Bogoslužje je v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani vodil škof Geza Filo.

Izgubljen reformni duh
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo namerava vsako leto pripraviti v drugem kraju. Letošnja je bila sinoči v Novi Gorici.
Osrednji govornik je bil rektor tamkajšnje univerze Danilo Zavrtnik, ki je v govoru poudaril, da smo bili Slovenci nekoč reformatorji, danes pa to žal nismo več.
"Danes živimo v državi, kjer je državljane strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme," je dejal.
Slovenci smo bili po Zavrtanikovih besedah prvič del evropskih reformatorskih gibanj v 16. stoletju, drugič pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa začela spreminjati pogled na polpreteklo zgodovino ter delitev na vzhod in zahod.
"Obakrat smo Slovenci reformne ideje prehitro opustili. V 16. stoletju smo bili v to prisiljeni, ob in po nastanku države Slovenije pa ne in smo žal to storili sami," je dodal.
V času osamosvajanja smo sanje zmogli, reformnega procesa pa ne. Kot je dodal, Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. "Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb. Zato danes živimo v državi, kjer je državljane skoraj panično strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme. Če pa si kdo drzne zagovarjati spremembe, postane milo rečeno heretik ali izdajalec slovenskega nacionalnega interesa," je poudaril Zavrtanik.
Rektor novogoriške univerze kljub temu upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. "Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo ponovno imeli priložnost, ki smo jo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zamudili," je dodal.
Reformacija je pomenila novo obdobje
Z reformacijo in protestantizmom se je za Slovence začelo novo narodno-kulturno obdobje - postavljeni so bili temelji za naš kulturni razvoj in narodni napredek, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik DZ Milan Brglez. Reformacijo vidi kot ključno silo, ki nam je omogočila prvi drzen korak na naši dolgi poti do samostojnosti.
"Žal pa se Slovenci, kljub poznavanju in priznavanju Primoža Trubarja kot osrednje figure slovenskega protestantizma ter kot simbola reformacije in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, premalo zavedamo daljnosežnosti posledic, ki jih je povzročila reformacija," opozarja predsednik DZ. Kot je zapisal, ni šlo "le" za prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku, ki smo jo dobili prav zahvaljujoč Trubarju, temveč za vse ostalo, kar je ta slovenska knjiga pomenila in predstavljala.
Spomnil je, da je Trubar jezik, ki je do tedaj veljal za "jezik tlačanov in kmetov", nezmožen literarnega izražanja, povzdignil na raven liturgičnih jezikov tedanje Evrope. Slovence je jasno nagovoril v skupnem, njim domačem in vsem razumljivem jeziku. "S tem smo Slovenci dobili veliko več kot samo sredstvo medsebojnega sporazumevanja. Dobili smo temeljni povezovalni element, element, ki ga potrebuje vsak narod, če želi preživeti in se razviti. Dobili smo tisti najbolj nujen sestavni del narodove zavesti, dobili smo temelje za naš narodni in kulturni razvoj in vzpon," opozarja predsednik DZ.
Reformacija s Trubarjem na čelu je po njegovih besedah nenadomestljivo zaznamovala slovensko zgodovino. Temeljev, ki so bili postavljeni, ni bilo več moč zrušiti, skupnega jezika ni bilo več moč izkoreniniti, okrepljene narodne zavesti pa ne zatreti. Jezik in zavest sta torej "stala in obstala", se razvijala in krepila in bila tisto trdno vezno tkivo, ki je narod povezovalo tudi pozneje, v časih najhujših preizkušenj.
Kakšna bi bila naša usoda, naša sedanjost brez Trubarjeva knjižne slovenščine, brez Dalmatinovega prevoda Biblije in brez Bohoričeve prve slovnice slovenskega jezika, si ne moremo in ne želimo predstavljati, je zapisal Brglez. Brez skupnega, knjižnega jezika, brez tega narodno-združevalnega in narodno-identifikacijskega simbola bi po njegovih besedah verjetno klonili pod pritiski močnih tujih vplivov, slovenska identiteta, kolikor jo je takrat sploh bilo, pa bi bila najverjetneje stvar preteklosti.
Reformacijo tako torej vidi kot tisto ključno silo, "ki nam je omogočila prvi drzen korak na naši dolgi poti do slovenske kulturne in politične samostojnosti. Omogočila nam je, da smo iz razdrobljenega in preprostega ljudstva prerasli v narod, ki se je samozavesten in drzen, predvsem pa zavedajoč se svoje samobitnosti, uspel prebiti tudi do lastne samostojne in neodvisne države."
KOMENTARJI (188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.