V pripravi je dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050

Svetovni dan Zemlje je priložnost, da spregovorimo o tem, kako Slovenija ohranja okolje in naravo ter kako naj na strateški in zakonodajni ravni ravna v prihodnje, je na današnji spletni novinarski konferenci dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Meni, da se je treba zavedati, da tako, kot se je s planetom ravnalo v zadnjih desetletjih, ne gre več naprej.

"V hudi tekmi za denar, za gospodarsko prosperiteto se prepogosto pozablja na okolje, na planet. Mislim, da je letošnje leto zelo pomembno v tej luči," je poudaril in izpostavil pomen letošnje podnebne konference v Glasgowu, na kateri naj bi znova sodelovale tudi ZDA.

Slovenija je sicer razmeroma majhna država, a to – med drugim tudi zaradi odločevalske vloge v EU – ne pomeni, da ne more storiti ničesar: "Vsi smo pomembni, vsi lahko skupaj pomembno prispevamo k izboljšanju stanja na planetu."

Minister je ocenil, da je Slovenija zelena in okolju prijazna država, "čeprav smo praviloma zelo kritični do tega". Navedel je podatke o visokem deležu varovanih območij in poraščenosti z gozdom, razmeroma velikem obsegu vodnih zemljišč in količine podzemne vode. Po oceni National Geographica je Slovenija po skrbi za okolje na petem mestu med 180 državami, za Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko. "Ta trend moramo nadaljevati in ga še izboljšati, če se da," pravi Vizjak.

Kaj predvideva podnebna sprememba?

Podnebna strategija do leta 2050, ki jo morajo države EU sprejeti na podlagi evropske uredbe iz leta 2018, predvideva, da bo država do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost ter da bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na referenčno leto 2005.

Dokument za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030, nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 in drugih dokumentih. Za obdobje do 2050 pa te dokumente nadgrajuje in zastavlja cilje, je dejal minister.

Strategija vključuje vse sektorje, ki so pomembni za dosego ciljev. Na področju prometa med drugim predvideva preusmeritev prevoza s cest na železnico, učinkovit javni potniški promet in spodbujanje njegove uporabe ter zmanjšanje potrebe po dnevni mobilnosti z avtomobili, ti pa naj bi bili v večji meri gnani na elektriko in manj na fosilna goriva.

Po ocenah so bo do leta 2050 poraba elektrike v Sloveniji - med drugim zaradi prenosa tovornega prometa na železnico, več elektromobilnosti prebivalstva, opuščanja fosilnih goriv in večja uporaba elektrike za ogrevanje gospodinjstev in v industriji – povečala za polovico. Hkrati je predvidena opustitev rabe premoga, zato je treba opredeliti alternativne vire proizvodnje elektrike.

Strategija bo podlaga za pripravo investicijske dokumentacije za nadaljnjo uporabo jedrske energije – kar bo omogočilo odločitev o morebitni gradnji drugega bloka krške nuklearke. Vizjak je pri tem poudaril, da se s tem ne odloča o gradnji objekta, ampak bo investicijski program opredelil obseg investicije in vire, na podlagi tega pa bo mogoča odločitev, ali in kakšen objekt se bo gradil.

Preobrazba bo potrebna na vseh področjih; industrija bo morala izpuste glede na leto 2005 zmanjšati za od 80 do 87 odstotkov, emisije iz odpadkov bodo morale biti nižje za 81 odstotkov, pomembni dobo ukrepi v kmetijstvu in v sektorju stavb, predvsem glede ogrevanja in hlajenja, je nanizal minister.

Za doseganje cilje bodo po njegovih besedah potrebne zasebne in javne investicije v višini od 21 do 27 milijard evrov. "To je zajeten zalogaj," je ocenil in povedal, da bodo uporabili vse razpoložljive vire EU za to področje, ki se bodo po pričakovanjih povečali. Tako med drugim pričakuje predstavitev energetsko-podnebnega paketa Fit for 55 (Pripravljeni za 55), ki naj bi omogočil doseganje cilja znižanja toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.

Izvajanje strategije bo naloga za vse resorje, zato se bo podnebna politika preselila v kabinet predsednika vlade, kjer bodo predvidoma ustanovili posebno službo, ki bo koordinirala in usmerjala načrte posameznih ministrstev, da bodo v skladu s podnebnim prehodom, je povedal minister.

Pričakuje, da bo DZ resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije sprejel pred poletnimi počitnicami.

Vzporedno ministrstvo pripravlja tudi zakonske predloge, ki po njegovih besedah sledijo strategiji in naj bi omogočili kompromis med razvojem družbe kot celote ter varovanjem okolja in narave – to so spremembe zakonov o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o varstvu okolja. Pomembna v tej luči je po njegovih besedah tudi že sprejeta novela zakona o vodah, ki da bo omejila možnost poseganja na priobalna zemljišča. So pa civilnodružbene organizacije ravno zaradi sprememb pri posegih na ta zemljišča začele zbirati podpise za referendum o tej noveli.

Za varovanje okolja lahko veliko naredi tudi vsak posameznik, je dejal minister. Pri tem je izpostavil odgovorno ravnanje z odpadki in preprečevanje nastajanja odpadkov, med drugim z odgovornim nakupovanjem, tudi hrane, in ponovno uporabo določenih izdelkov, ter odgovorno ravnanje z energijo in viri, zlasti z vodo.

Postavljenih pet stebrov obnove planeta

Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, je bilo že lani in je tudi letos zaradi pandemije covida-19 drugače. Okoljevarstveniki so se zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja – prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Dan ni namenjen le večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, temveč je čas, da se skupnosti združijo in pospravijo odpadke ali posadijo drevesa. "Socialna distanca ne pomeni, da ne smete uživati v naravi, če to počnete odgovorno. Narava ni od(pre)povedana," so zapisali v organizaciji Alpe Adria Green (AAG). V Velenju bodo denimo čistili Velenjsko jezero.

V AAG ljudem predlagajo, naj podprejo opraševalcev, za kar so se vnovič zavzeli tudi v Čebelarski zvezi Slovenije, počistijo plastiko v parku, posadijo drevo in cvetoče rastline, zmanjšajo porabo, jo spremenijo v ponovno uporabo, naj ne uporabljajo pesticidov in kemikalij na vrtu ter naj varčujejo z vodo.

Na portalu Bolha.com so navedli, da so lani objavili 7274 oglasov za rabljene kavbojke. Če bi bile vse prodane, bi prihranili 27 milijonov litrov vode. Če bi bilo prodanih 16.251 objavljenih rabljenih prenosnih računalnikov, bi prihranili več vode kot pri 60 milijonih pranj perila letno. Če bi bilo prodanih 219.456 objavljenih rabljenih knjig, bi okolju prihranili več kot 130.000 kilogramov emisij ogljikovega dioksida, so ponazorili.

Zavod RS za varstvo narave je dnevu Zemlje namenil čiščenje brezna Rupa pod Pergovnikom in odstranjevanje odpadkov v biosfernem območju Mura. Ljudi poziva, naj sadijo domorodne vrste zelenja, s sprehoda prinesejo svoje odpadke, se izobražujejo o prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah območja, naj ne hodijo na teritorije živali, kadar so v reproduktivni fazi, naj ne nabirajo rastlin ter naj se udeležujejo akcij z naravovarstveno tematiko.

V Združenju Epeka, kjer organizirajo dogodke, namenjene ozaveščanju mladih o podnebnih spremembah, so letos pripravili izbor za najlepše drevo, ki krasi Mestno občino Maribor. Komisija je na podlagi prejetih fotografij za Miss Dreves izbrala najlepšega, združenje pa bo danes pod njim izvedlo novinarsko konferenco, na kateri se bo osredotočilo na pomembnost varstva okolja v urbanem okolju.

Ljubljanske mlekarne, družba Tetra Pak, Ekologi brez meja in Slovenska potapljaška zveza pa bodo dopoldne na skupnem posvetu s časnikom Večer izpostavili preobremenjenost okolice z odpadki ter pozvali k premišljeni rabi embalaže v vsakodnevnem življenju. Po podatkih statističnega urada namreč vsak od nas letno odvrže preko 113 kilogramov odpadne embalaže.

Na statističnem uradu so povzeli še nekaj ključnih podatkov za Slovenijo. Kot so navedli, smo v Sloveniji leta 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida (CO2), kar znaša devet ton na prebivalca. Med zadnjo finančno in gospodarsko krizo so se te emisije postopoma zmanjševale, a se je trend po letu 2014 znova obrnil navzgor.

Promet je eden večjih virov emisij toplogrednih plinov, saj prispeva skoraj polovico vseh emisij CO2. Število potnikov v javnih oblikah prevoza se je med letoma 2010 in 2019 povečalo za 10 odstotkov, a se je hkrati za enak delež povečalo tudi število registriranih osebnih avtomobilov. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji registriranih 1,17 milijona osebnih avtomobilov oz. 556 avtomobilov na 1000 prebivalcev, so nanizali.

Končna poraba energije se v Sloveniji v opazovanem obdobju ni bistveno spreminjala, vendar je ob tem tudi delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, ves čas ostal približno enak. Skupni delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije je leta 2019 v Sloveniji znašal 22 odstotkov.

V Sloveniji je leta 2019 nastalo nekaj manj kot 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov, ki so predstavljali 13 odstotkov vseh v tem letu nastalih odpadkov. Prebivalec je proizvedel povprečno 509 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je bilo 21 odstotkov več kot leta 2010. Od tega je bilo leta 2019 recikliranih 299 kilogramov teh odpadkov na prebivalca, kar je bilo 172 odstotkov več kot leta 2010. Odloženih je bilo 52 kilograma teh odpadkov na prebivalca, kar je bilo 81 odstotkov manj kot leta 2010.

Količina načrpane vode in skupna količina porabljene vode sta bili leta 2019 približno enaki kot leta 2010. V 2019 se je porabilo precej več vode kot v 2010 predvsem za namakanje, vendar je poraba vode za ta namen praviloma odvisna od količine padavin. Delež odpadne vode, ki je bila iz kanalizacijskih sistemov izpuščena neprečiščena, je bil v 2019 večji (31 odstotkov) kot v 2010 (27 odstotkov), so zapisali na statističnem uradu.

Kot so dodali, so se investicije v varstvo okolja v opazovanem obdobju zmanjšale za 40 odstotkov. V letu 2010 je bilo za to namenjenih 408 milijonov evrov, v 2019 pa 243 milijonov evrov. Hkrati pa so se tekoči izdatki za varstvo okolja povečali za 62 odstotkov na 686 milijonov evrov. Največji delež investicij in tudi največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja sta bila leta 2019 porabljena za ravnanje z odpadki, in sicer 83 milijonov evrov za investicije, 420 milijonov evrov za tekoče izdatke.