
V katoliških cerkvah so bile tako pred mašami procesije z butarami oziroma drugim zelenjem, ki so ga verniki prinesli k blagoslovu. Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so bili poznani in opisani že v 4. stoletju.
Osrednja slovesnost je bila na Trgu svetega Petra v Rimu, kjer je slovesnost vodil papež Frančišek, ki je kristjane pozval k pogumu.

Simbol zelenja, ki ga sicer ne blagoslavljajo, je za cvetno nedeljo značilen tudi v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem.
Cvetna nedelja je sicer vsebinsko povezana z velikonočnim tridnevjem. Pri slovesnostih bodo namreč danes prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Nekateri pravoslavni kristjani pa bodo cvetno nedeljo in veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja letos obeležili pet tednov pozneje. Tako bodo takrat praznovali tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.