Stanovanjski sklad bo po trditvah njegovega direktorja Edvarda Ovna zagotovil dobro polovico potrebnih sredstev, v naslednjih treh letih pa načrtuje tudi dokapitalizacijo iz proračuna v višini okrog 10 milijard tolarjev.
"V strategiji smo oblikovali tudi najvišje možne cene stanovanj. V Ljubljani bo za kvadratni meter potrebno odšteti do največ 1300 evrov, v obalnih občinah do 1250 evrov, v okolici Ljubljane do 1150 evrov, v ostalih mestnih občinah do 900 in v drugih naseljih do 800 evrov," je pojasnil Oven. Ob tem je izrazil upanje, da bo sklad na področju soinvestiranja v gradnjo najemnih in tržnih stanovanj še naprej dobro sodeloval z občinami.
Sklad skupaj z občinami namreč že uspešno izvaja projekt soinvestiranja v gradnjo neprofitnih najemnih in socialnih stanovanj. Sodeluje z 42 občinami na skupno 46 projektih. "Načrtujemo izgradnjo 737 stanovanj, od tega 410 neprofitnih najemnih stanovanj, 239 socialnih stanovanj in 88 tržnih stanovanj. Skupna vrednost teh projektov znaša več kot šest milijard tolarjev," je poudaril direktor sklada.
Ob sprejeti strategiji investiranja v stanovanjsko gradnjo je nadzorni svet odločil tudi o zmanjševanju obsega dolgoročnih stanovanjskih posojil v prihodnje, saj jih bodo nadomestila posojila iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS). Do takrat bodo posojila sklada namenjena predvsem fizičnim osebam, ki stanovanjski problem rešujejo z gradnjo hiše.
V varčevalni shemi je okrog 70 tisoč varčevalcev
V NSVS je trenutno vključenih okrog 70.000 varčevalcev, njihov privarčevani denar pa se po Ovnovih besedah bliža 40 milijardam tolarjev. "Scenarij NSVS se uresničuje po pričakovanjih. V naslednjem letu in v letu 2004 načrtujemo še dva razpisa za varčevanje preko NSVS, tako da se lahko uresničijo naše napovedi, da bo v NSVS kmalu vključenih med 90.000 in 100.000 varčevalcev," je pojasnil Oven.
Ko se bo leta 2004 sprostila prva NSVS, bodo varčevalci povpraševali po skoraj 6800 stanovanjih, sami pa bodo v prodajo ponudili okrog 2600 starih stanovanj. "Če bi prišlo do idealne ponudbe in povpraševanja, bi takrat neto primanjkljaj znašal okrog 4000 stanovanj, saj se letno zgradi komaj dobrih 1000 stanovanj" je še dejal Oven, ki pričakuje, da bo dejavnost sklada v prihodnjih letih vendarle nekoliko zmanjšala povpraševanje.
Nov razpis posojil, vendar izključno za gradnjo
Stanovanjski sklad bo v ponedeljek objavil že 36. javni razpis za dolgoročna stanovanjska posojila, ki pa tokrat ne bo namenjen nakupu stanovanj, temveč za gradnjo. Predvidena vsota za ta razpis je tri milijarde tolarjev. Sklad bo sicer tudi poslej ponudil posojila samo še za gradnjo stanovanj oz. lastnih hiš in nakup stanovanj, ki jih bo zgradil kot investitor, je poudaril minister Kopač.
Tokratni razpis prinaša dve novosti. "Prosilci bodo lahko izbirali način revalorizacije dolga za obračun odplačila posojila, in sicer z uporabo temeljne obrestne mere ali rasti tečaja evra. Vloge bodo lahko oddali od 14. do vključno 21. oktobra letos s priporočeno pošiljko, lahko pa tudi z izpolnitvijo in oddajo vloge na spletni strani stanovanjskega sklada," je pojasnil Kopač.
Stanovanja v Mariboru tudi do 100 odstotkov cenejša
Medtem ko cene stanovanj predvsem v Ljubljani sunkovito naraščajo, ostajajo cene v Mariboru relativno nizke, ponudba pa precej večja od povpraševanja. Zaradi slabe kupne moči, visoke brezposelnosti in nezavidljivega gospodarskega stanja naj bi cene stanovanj v štajerski prestolnici tudi v prihodnje ostale nespremenjene.
Stanovanjski sklad predvideva, da se bo več kot 50 odstotkov denarja privarčevanega v okviru stanovanjske varčevalne sheme porabilo v Ljubljani in osrednji Sloveniji, v Mariboru in Podravski regiji pa manj kot 10 odstotkov. In to kljub temu, da je cena kvadratnega metra novogradnje v Mariboru tudi do 100 odstotkov nižja kot v Ljubljani.
