Če ni soglasja, ni vpogleda

To ugotavljata direktor Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Rajko Pirnat in njegov sodelavec Erik Kerševan v mnenju, ki ga je pri inštitutu naročil Klinični center. Po njunem mnenju je varstvo osebnih podatkov o zdravstvenem stanju v Sloveniji zakonsko neurejeno. Prepričana pa sta, da je mogoče to vprašanje rešiti tako, da ne krši medicinske deontologije.

Pravnika ugotavljata, da čeprav je načeloma nadzor nad kliničnim preizkušanjem zdravil v pristojnosti farmacevtskih inšpektorjev Agencije za zdravila in medicinske pripomočke pri ministrstvu za zdravje, je nadzor nad varstvom osebnih podatkov v splošnem v pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Poudarjata pa, da se ta nadzor ne sme razširiti na druga področja izven varstva osebnih podatkov. Poleg tega ravnanje informacijskega pooblaščenca ne sme biti v nasprotju z osnovnim namenom varovanja interesov posameznikov in ne sme posegati v občutljive osebne podatke v nasprotju z njihovo voljo.

Virant za Pirnatovo rešitev

Minister za javno upravo Gregor Virant je izrazil veselje nad tem, da se je o vprašanju vpogleda v osebne dokumente bolnikov s strani informacijskega pooblaščenca odprla širša strokovna razprava. Virant se rešitvi, ki jo predlagata Pirnat in Kerševan, pridružuje.

Glede vpogleda v medicinsko dokumentacijo se je oglasila tudi varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina, ki je prepričana, da bi moral inšpektor za vpogled v zdravstveno dokumentacijo bolnika pridobiti izrecno pisno soglasje bolnikov. Posledično lahko pristojne inšpekcijske službe nadzor nad zdravstveno dokumentacijo opravljajo zgolj na podlagi bolnikovega soglasja, enako pa velja za vključitev bolnika v kakršne koli raziskave ali testiranja. To je njegova osnovna pravica, ki mu je nenazadnje zagotovljena tudi z ustavo, opozarja Žezlinova.

V zadnjem času se pogosto zmotno interpretira zaupnost ter varovanje zdravstvenih informacij kot protest zdravnikov in uveljavitev njihovih pravic. Pri tem gre za bolnikove pravice in njihovo zakonsko utemeljenost, ki so podlaga za delovanje vseh v zdravstvu, kot tudi pristojnih državnih inšpekcijskih uradov, še opozarja varuhinja.

Zaupnost je temeljna osnova odnosa med zdravstvenim delavcem in bolnikom, brez tega pa ni zdravljenja, je zapisala varuhinja. "Zaupnost pomeni, da zdravnik ne bo posredoval podatkov naprej, da ne bo razširjal govoric, niti ne bo dovolil posredovanja kakršnih koli podatkov, ki jih je bolnik zaupal zdravniku, ali podatkov o tem, kaj se je z njim dogajalo, tako v ambulantah kot v bolnišnicah," še navaja.Kot navaja varuhinja, je ta pravica zapisana v zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o zdravniški službi, tudi Hipokratova prisega pa zdravstveno osebje zavezuje, da mora molčati o vsem, kar bodo pri izvrševanju prakse in tudi zunaj nje videli ali slišali o življenju in vedenju ljudi. Gre namreč za poklicno skrivnost.

KC naročil pravno mnenje

V Kliničnem centru jutri pričakujejo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Preverila bo nekaj pritožb bolnikov, zdravstveno dokumentacijo pa bo namesto nje pregledal sodni izvedenec Jože Balažic.