'Če je kvorum za referendume, potem naj bo tudi za parlamentarne volitve'

Po kompromisnem predlogu, ki ga podpirajo vse stranke, razen NSi, bi državni zbor referendum lahko razpisal na lastno pobudo, moral bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev, ne bi ga pa več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, bi morala biti volilna udeležba 35-odstotna. Prav tako so se načelno uskladili tudi o tem, o katerih vsebinah ne bomo smeli odločati na referendumu. Tako ne bi odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.

ZSSS: To je nedemokratična in nepoštena poteza

ZSSS je na današnji novinarski konferenci poudarila, da se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Tako glede vsebinske omejitve kot tudi glede uvedbe 35-odstotnega kvoruma. Po njihovem mnenju bi moral biti kvorum, če se že določa za veljavnost referenduma, določen tudi pri izvolitvi poslancev v DZ. Postaviti enak kvorum za izvolitev v državni zbor kot tudi za referendum bi bilo po mnenju ZSSS edino pošteno.

Po besedah glavnega tajnika ZSSS Milana Utroše predlogu, da na referendumu ne bi mogli odločati o fiskalnih vprašanjih, nasprotujejo predvsem zato, ker ni jasno, kaj so ta vprašanja. "Ne vemo, ali gre za davke ali je s tem mišljeno vse, kar ima kakršen koli vpliv na proračunska sredstva," je opozoril. Ob tem je izrazil bojazen, da bi bilo s tem prepovedano tudi odločanje o vprašanjih, ki posegajo v socialne pravice ljudi.

"Naši politiki razmišljajo le o tem, kako omejiti nekaj, kar so prav politiki najpogosteje zlorabljali. To ni zgodovinski dogovor," poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Po njegovih besedah bi zgodovinski pogovor bil, če bi se politiki poenotili na katerem drugem področju, na primer o tem, kako odpraviti anomalije na trgu dela, kako reševati prazadolženost podjetij ipd. Semolič opozarja, da bi morali dopustiti referendume o socialnem položaju ljudi, saj gre za tako pomembno področje, da ta zakonodaja te pravice odločanja ne bi smela vzeti ljudem. 

"Ne morem se znebiti občutka, da nekateri pojmujejo demokracijo kot pravico, da ljudje vsaka štiri leta volijo na volitvah, potem pa je s to demokracijo konec," je dejal. Prepričan je namreč, da morajo imeti volivci možnost, da o tem, kaj si mislijo o delu politikov, povedo tudi med mandatom.

Glede predloga, da bi moral predlagatelj v primeru neveljavnosti referenduma pokriti del nastalih stroškov, pa na ZSSS opozarjajo, da gre za strašenje ljudi. "En dodaten poskus vplivanja na ljudi, da si ne bi upali spreminjati katere od političnih odločitev."

"Vemo, da te stvari še niso dokončne, da bo o tem še tekel dialog, ampak politiki gredo s svojimi predlogi predaleč," je bil kritičen Semolič.

Predsednik DZ Gregor Virant je po včerajšnjem dogovoru dejal, da je kompromis dober in razumen. Glede na to, da obstaja praktično popoln konsenz med političnimi strankami, lahko ustavno spremembo po njegovi oceni DZ sprejme relativno hitro. Najhitreje bi jo lahko sprejeli do parlamentarnih počitnic sredi julija, sicer pa septembra.

Teršek: Predlog je popolnoma neposrečen

Ustavni pravnik Andraž Teršek meni, da je za Slovenijo značilno, da jo opredeljuje neprimeren odnos do ustave. Kot je poudaril za 24ur.com, gre za šolski primer popolnoma nesprejemljivega odnosa do ustave. Opozarja pred neustreznim hitenjem in hkrati poudarja, da je predlog ustavno popolnoma nesprejemljiv in neposrečen. Po njegovem mnenju predlog vključuje preohlapno in ustavno nesprejemljivo definicijo, kdaj referenduma ne bi smeli razpisati. Glede tega, da referenduma ne bi smeli razpisati v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, pa Teršek poudarja, da gre za nepotrebno določilo, saj takšni referendumi že sedaj niso dopustni.

Po njegovem mnenju je kvorum prestrog in previsok. "Gre za prehiter in premočan zasuk iz stanja brez kvoruma v stanje tako visokega kvoruma," poudarja Teršek in dodaja, da tako visok kvorum ne bo prispevek k demokratičnosti in legitimnosti.

Pozitivna Slovenija: ureditev bo prinesla več reda

Po mnenju največje opozicijske stranke Pozitivne Slovenije (PS) je "uveljavljena praksa, ko je lahko relativno majhna skupina državljanov, ki se niso strinjali z določenimi parcialnimi rešitvami, onemogočila uveljavitev zakona, ki ga je v zakonitem in običajno dolgotrajnem postopku sprejel državni zbor, škodljiva za našo državo in njen razvoj." Po njihovem mnenju omenjena rešitev ne omejuje referendumske iniciative državljank in državljanov, temveč zgolj politiko, saj bi pravico predlagati referendum odvzeli državnemu svetu in skupini poslancev. Glede omejevanja na teme, ki ne morejo biti predmet referenduma, so v PS prepričani, da to omogoča večjo predvidljivost na tem področju.

V SD pričakujejo, da bodo predlog organi stranke obravnavali, ko se bodo na novo konstituirali. Vodja poslancev Janko Veber meni, da bodo to storili po 15. ali 20. juniju. Sicer pa ocenjuje, da dogovorjen predlog še ni dokončna različica, bo pa tak šel v parlamentarni postopek. Politična volja za spremembo referendumske ureditve po njegovem mnenju že obstaja, strokovno mnenje pa bodo še dobili, ko se bo postopek začel na ustavni komisiji DZ.

Predsednik SLS Radovan Žerjav in vodja poslanske skupine Mihael Prevc sta v "veliki želji in nuji, da se nekaj spremeni na področju referendumov, s težkim srcem pristala na kompromis", in sicer ob vedenju, da ta načelni dogovor oz. predlog "še zdaleč ni dokončen". Zadnjo besedo bodo namreč po Prevčevih besedah imeli strokovnjaki, za katere meni, da bodo imeli "kar precej povedati". SLS napoveduje, da bodo vztrajni pri določbi, kdo lahko zahteva referendum, in glede vsebin, ki so lahko predmet referendumskega odločanja.

V Državljanski listi so z načelnim dogovorom zelo zadovoljni, saj je kompromis zelo blizu njihovemu prvotnemu predlogu. Skupaj s Pozitivno Slovenijo so se namreč zavzemali za 40-odstotni kvorum.

Izvršilni odbor DeSUS bo o predlogu razpravljal predvidoma že 7. junija, vodja poslanske skupine Franc Jurša pa pričakuje, da bo o tem razpravljal tudi svet stranke, in sicer sredi junija. Po njegovem mnenju do bistvenih odstopanj tudi v končnem besedilu predloga ustavnih sprememb ne bi smelo priti. Jurša je sicer z dogovorom zadovoljen, tudi glede kvoruma.

Od osamosvojitve dalje smo imeli v Sloveniji kar 22 referendumov. Od tega jih je slaba polovica presegla 35-odstotno udeležbo. Za vsak referendum davkoplačevalci plačamo približno 4 milijone evrov. Največ referendumov je bilo na temo ustanavljanja in spreminjanja občin, najbolj obiskana referenduma pa sta bila vstop Slovenije v EU in v zvezo Nato, kjer je bila udeležba 60,4-odstotna. Najnižja udeležba je bila na posvetovalnem referendumu o določitvi pokrajin, kjer je svoj glas oddalo le 10,98 odstotka volivk in volivcev.