'V Evropi imamo izvoljene parlamentarce v zaporu in to je nesprejemljivo"

Z bučnim aplavzom so zbrani v ljubljanskem Mestnem muzeju, med njimi tudi slovenski politiki, kot sta Dimitrij Rupel in Milan Brglez, pozdravili katalonskega separatističnega voditelja Carlesa Puigdemonta in nekdanja člana katalonske vlade Tonija Comina in Claro Ponsati. Vsi trije so se odzvali vabilu evropskega poslanca Iva Vajgla in prav Slovenijo izbrali kot eno od svojih prvih postojank evropske volilne kampanje. 

Vsi trije živijo v izgnanstvu že vse od leta 2017, v tujino pa so se morali zateči zaradi obtožb upora in zlorabe javnih sredstev – istih obtožb, zaradi katerih se trenutno v Španiji pred sodiščem brani 12 njihovih kolegov, ki jim grozijo dolgoletne zaporne kazni. Gre za politične zapornike, trdi Puigdemont: "Ta politični proces in dejstvo, da imamo politične zapornike, je sramotno ne samo za Španijo, temveč za celotno Evropo. Štirje od njih so bili izvoljeni v španski parlament, kljub temu so še vedno v zaporu. Torej, v Evropi imamo izvoljene parlamentarce v zaporu in to je nesprejemljivo," pravi in dodaja, da se bodo za svoje zaprte kolege in njihovo osvoboditev še naprej borili iz izgnanstva. 

In vse to zaradi boja za neodvisnost Katalonije, ki je vrhunec dosegel oktobra leta 2017 z referendumom o neodvisnosti, na katerem se je (sicer pri zgolj 42,3-odstotni volilni udeležbi) 90 odstotkov Kataloncev odločilo za neodvisnost. Referendum pa je zaznamovalo tudi nasilje španskih oblasti, ki so referendum označile za nezakonit, in policije, ki je volivcem želela preprečiti udeležbo na referendumu. 10. oktobra je takratni predsednik katalonske vlade nato podpisal simbolično deklaracijo o neodvisnosti, osrednje španske oblasti pa so se na to odzvale z razpustitvijo katalonskega parlamenta, odvzemom avtonomije in izvedbo novih volitev v tej španski regiji. 27. oktobra je sledila resolucija, ki jo je sprejel katalonski regionalni parlament, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot suverene, demokratične, socialne in pravne države.

In prav za to se v bodoče nameravajo boriti iz hrama evropske demokracije, kandidaturo na evropskih volitvah pa jim je španska volilna komisija sprva prepovedala, češ da ne živijo v Španiji, a je nato v začetku meseca sodišče v Madridu odločilo, da ima nekdanji katalonski voditelj pravico kandidirati. "Od prvega dne življenja v izgnanstvu se borimo za več demokracije v Kataloniji in po vsej Evropi. Biti izvoljen je eden najboljših načinov za obrambo močnejše demokracije."

"Zmagati na evropskih volitvah, braniti svojo pravico do neodvisnosti, pravico do samoodločbe, ki je tudi osnovna človekova pravica, pravica, ki jo priznava tudi Kraljevina Španija," svoje načrte za prihodnost povzame Puigdemont. 

'Želimo si izgraditi drugačno demokratično državo'

Že uvodoma se je zahvalil Sloveniji in nekaterim slovenskim politikom, kot je Vajgl, ki so "zavezani demokraciji in pravici do samoodločbe". In dodal, da to ni njegov prvi obisk Slovenije – tu je bil že julija 1991 ob "zelo posebnem trenutku vaše zgodovine. Bil sem priča vašemu procesu, videl sem vaša prizadevanja za svobodno državo s sanjami o pridružitvi Evropski uniji."

Puigdemont pa je želel razložiti, zakaj so se Katalonci odločili za pot v samostojnost: "Želimo si izgraditi drugačno demokratično državo, z drugačnim odnosom med centrom oblasti in državljanom, drugačno vlogo državljana v moderni, miroljubni demokraciji. To je naš cilj." In vse to pred 20. ali 40. leti po njegovih besedah ne bi bilo mogoče.

'Glavno nevarnost predstavlja regresija demokracije, vnovičen vzpon avtoritarizma ter vrnitev k državnim nacionalizmom'

Vse industrijske revolucije so po njegovih besedah spremenile način organiziranja oblasti. Boj za delavske pravice je navedel kot posledico prve industrijske revolucije, posledice druge pa so fašizem, nacizem, komunizem in liberalna demokracija. "Vse industrijske revolucije spremenijo družbo. Družbene spremembe pa vodijo v politične spremembe." Ob tem je kot posledico omenil vse večjo družbeno neenakost, saj danes "več kot 700 milijonov ljudi živi v izjemni revščini, polovica svetovnega prebivalstva pa živi z manj kot 5,5 dolarja na dan". 

"Smo v novi industrijski revoluciji in kot pretekle bo tudi ta vodila v družbene in  politične spremembe," trdi Puigdemont. Te bodo spremenile način organiziranja naše družbe in ponudile izzive, na katere pa obstoječe ideologije ne bodo imele odgovora. A glavni izziv je po njegovih besedah, kakšne spremembe mora narediti liberalna demokracija oziroma kam te spremembe usmeriti.

"Dandanes glavno nevarnost predstavlja regresija demokracije, vnovični vzpon avtoritarizma ter vrnitev k državnim nacionalizmom, ki se jih običajno imenuje patriotizem." V skladu s podatki organizacije Freedom House so tako v preteklem letu 2018 že 30. leto zapored zabeležili upad demokracije. "Jasno je, da imamo problem z mlajšo generacijo," pri tem opozarja katalonski voditelj in navede, da manj kot 45 odstotkov ljudi, rojenih v 80. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bistvenega pomena, da živijo v demokratični državi. Na drugi strani pa se povečuje število tistih, ki podpirajo močne voditelje z avtoritarnimi težnjami. Kot razlog za to in za rast populizma med drugim vidi tudi vse večjo oddaljenost med državnimi instituacijami in državljani.

'Naš cilj je izboljšati našo demokracijo'

Upad demokracije in spremembe, ki jih napoveduje, pa nato poveže tudi s katalonskim bojem za neodvisnost. "Koncept identitete in državljanstva je v krizi in nacionalna država se počuti ogroženo. Ideja nacionalne države se je rodila v 19. stoletju, na temelju 'ena država, en jezik, ena kultura'. Danes v globaliziranem svetu z več identitetami in v multikulturni družbi je ta ideja nesmiselna."

Kot dandanašnji izziv navede boj proti grožnji avtoritarizma po svetu in poudari, da se mora volja državljanov odražati v vsaki odločitvi, "reprezentativna demokracija ni več dovolj, da se to zagotovi". Pri tem navaja 21. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki pravi, da je 'volja ljudstva temelj javne oblasti, ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne, ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakovrednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja'.

"Naš cilj je izboljšati našo demokracijo, bolje služiti svojim državljanom, in to je nujno potrebno storiti v evropskem okvirju," pravi obraz katalonskega boja za neodvisnost. "Brez demokracije za nas ni prihodnosti, brez demokracije majhne države, kot je vaša, ogrožajo velike." 

"Mir, svoboda, človekove pravice, družbeni napredek, boj proti podnebnim spremembam, to so cilji, ki si jih delimo," pravi in dodaja, da morajo zato, da te cilje dosežejo, imeti orodja svoje lastne države. 

Ponsatijeva pa je ostre besede namenila Evropski uniji in komisiji: "Ko vidiš, kako policija tepe ljudi na referendumu, kot so to počeli nam, evropske institucije, ki so odgovorne za vrednote Unije, pa pogledajo stran in ignorirajo, kaj se dogaja, to je veliko razočaranje. To bi moralo skrbeti vse demokracije Evrope."