Ob 40. obletnici španske ustave so v Kataloniji potekali protesti, ki pa so se sprevrgli v izgrede. V nasilju, ki je izbruhnil med protestniki in policisti v mestu Girona, je bilo ranjenih najmanj šest policistov, aretirali pa so najmanj eno osebo. 

Protestniki so sami sebe označili za antifašiste in so organizirali demonstracije, da bi tako preprečili drug shod v podporo španske ustave. 

Torra: Potrebujemo mednarodno posredovanje

V Ljubljani je medtem katalonski predsednik Quim Torra pozval k mednarodnemu posredovanju za politično rešitev katalonske krize: "Potrebujemo mednarodno posredovanje, potrebujemo tretjo stran, ki bo špansko vlado prisilila v prava poglobljena in svobodna pogajanja" med katalonskimi in španskimi oblastmi. "Ob vzponu protikatalonskih skrajnih strank je jasno, da bomo samo z mednarodnim posredovanjem prepričali španski establišment, da mora politična rešitev za Katalonijo temeljiti na demokratični volji Kataloncev," je poudaril.

Evropski poslanec Ivo Vajgl in nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki gostita Torro, pa sta bila ob tem kritična do neodzivnosti, nenačelnosti in sprenevedanja evropskih institucij.

Štirje borci za katalonsko neodvisnost v zaporu gladovno stavkajo 

Leto dni po neuspelem boju Katalonije za neodvisnost od Španije je po besedah Torra v izgnanstvu ali zaprtih 19 ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za referendum o neodvisnosti 1. oktobra lani. Štirje od teh političnih zapornikov, kot jih je označil Torra, pa so v zadnjih dneh začeli gladovno stavkati. Evropo je zato pozval, "naj ne razočara, naj ukrepa, če še vedno ljubi demokracijo".

Po njegovem mnenju v 21. stoletju ni mogoče imeti političnih zapornikov, Evropa pa, kot je izpostavil, vprašanje katalonske neodvisnosti dojema kot interno vprašanje Španije, kar je po njegovih besedah po mnenju večine Kataloncev nepojmljivo, saj so pričakovali vsaj simbolično podporo. Razmere so sicer boljše kot oktobra lani, zdaj pa pozivajo svet k solidarnosti, je dejal Torra in izrazil veselje, da imajo podporo Slovenije.

Katalonija se bori za obstoj naroda, jezika in kulture 

Prizadevanja za katalonsko neodvisnost so se začela že pred 15. leti, ko so se začeli spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi bili svobodni, ali bi študenti imeli boljše možnosti, kako bi bilo, če bi imeli svoje zakone. Katalonija je po besedah Torra ves trud vlagala v kulturo in jezik, ker je bil ta v času Francove diktature prepovedan, v španskem parlamentu je prepovedan še zdaj. Gospodarsko pa so "dobro kot še nikoli" in vse manj odvisni od Španije.

Katalonija se po besedah Torra bori za obstoj naroda, jezika in kulture, pisatelji in intelektualci pa imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko vidijo, kakšne vrednote so za idejo svobode. In prav v tem katalonski predsednik vidi vzporednice s Slovenijo, ki je seme samostojnosti posadila prav na pisateljskem društvu. "Če želimo obstati, potrebujemo neodvisnost, moramo voditi same sebe, biti še en glas, ki v tem globalnem svetu ni ne boljši ne slabši od Slovenije, ampak drugačen. Želimo biti le kot vsi ostali Evropejci, nič drugega," je dejal predstavnik naroda in jezika, ki ga govori okrog deset milijonov ljudi.

Torro je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki pa je poudaril, da so prizadevanja za večjo samostojnost Katalonije stvar katalonskega ljudstva in Španije, v kar pa se Slovenija ne vmešava.