"Katalonci se ne bojimo več! Poti nazaj več ni, je samo še pot v svobodo in za svobodo smo pripravljeni narediti vse. Slovenci so bili odločeni, da se bodo zavzeli za svobodo in vztrajali, ne glede na posledice. Bodimo tako kot oni," je katalonski predsednik Quim Torra dejal v Bruslju, ko je ljudi pozval, naj uberejo podobno pot v neodvisnost. Njegove besede so sprožile val ogorčenja med španskimi politiki, češ da vzporednice s Slovenijo niso primerne, saj za uspeh zastavljenega cilja spodbuja nasilje, do katerega je pripeljal "slovenski način".

Medtem ko tako španski kot katalonski politiki drug za drugim nizajo napačne podatke o slovenski osamosvojitveni vojni in nikjer niti z besedo ne omenjajo jugoslovanske ljudske armade oz. velikosrbskih sil s Slobodanom Miloševićem na čelu, pa je za našo državo problematično dejstvo, da na tak način pravzaprav kriminalizirajo slovensko neodvisnost in manipulirajo z našo preteklostjo.

'Nasilna situacija, ki je vodila v vojno!'

Ker je govoril o slovenski neodvisnosti, je španska vlada katalonskemu predsedniku zagrozila s pravno tožbo, pa tudi s prekinitvijo katalonske avtonomije. "Očitno je pozabil na številne mrtve in ranjene v Sloveniji," je izjavila uradna predstavnica vlade v Madridu in ministrica za izobraževanje Isabel Calaa. Torrine besede je označila za obžalovanja vredne in spomnila, da se je Slovenija leta 1991 od Jugoslavije osamosvojila z vojno, v kateri je padlo več žrtev, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Nakazala je, da gre s podobnim scenarijem računati tudi v katalonskem primeru. Kot je dejala, katalonska vlada "zelo dobro ve, da če bo prišlo do kršitve zakonodaje, bo španska vlada ukrepala".

Voditeljica leve stranke Catalunya en Comu in županja Barcelone Ada Colau je Torro opozorila, naj besede nemudoma vzame nazaj, saj so "nespametne" in "neodgovorne". "V osamosvojitveni vojni za Slovenijo je umrlo več kot 70 ljudi, referenduma za neodvisnost pa se je udeležilo 93,2 odstotka ljudi. Spopadi, ki so sledili tej neodvisnosti, tako imenovana vojna na Balkanu, je bila najbolj krvava vojna v Evropi po drugi svetovni vojni, ki je za seboj pustila skoraj 200.000 mrtvih," je dejala.

Zunanji minister Josep Borrell, ki je bil kritičen do izjav katalonskega predsednika, češ da z njimi "poziva k uporu", je slovensko osamosvojitveno vojno očitno zamenjal z vojno na Balkanu. "Besede katalonskega predsednika se nanašajo na nasilno situacijo, ki je vodila v vojno – najhujšo na evropskih tleh po letu 1945," je dejal in dodal, da to ni prvi primer, da se nasilje uporabi kot referenca. "V parlamentu smo slišali tudi o kosovskem načinu in irski poti, a zdaj gre zares, ker prihaja iz ust predsednika. Samo izjemna oblika ignorance lahko primerja razmere Slovenije in Jugoslavije leta 1990 s Katalonijo in Španijo leta 2018. Ali Katalonijo primerja s Kosovom. Torra teh besed ne more govoriti v imenu Kataloncev, saj se polovica z njim ne strinja," je zapisal na Twitterju.

Minister za razvoj v španski vladi Jose Luis Abalos je Torra označil za neodgovornega politika, ki želi ljudi "voditi po poti trpljenja", kar je žalostno. Poudaril je, da slovenska pot nima prav nič s situacijo, v kakršni se je znašla Katalonija.

Sekretar katalonske socialistične stranke Miquel Iceta je na Twitterju zapisal, da je omenjanje Slovenije kot način reševanja problema, s katerim se soočajo, velika napaka in absolutni nesmisel. "Hočemo enotnost, socialno kohezijo, boljše financiranje, več samouprave in zvezno Španijo. Zavračamo pustolovščine in poskuse pobega, ki so se v preteklosti končali slabo. Ne Kosovo, ne Črna gora in ne Slovenija," je zapisal.

Skrajno desna španska stranka Vox zaradi omembe "slovenskega načina" za Torra zahteva celo aretacijo. "Ne moremo dovoliti nekomu, ki grozi z oboroženim uporom in je na čelu policije, da je na prostosti. Slovenska pot je povzročila vojno – 62 mrtvih in na stotine ranjenih. Zahtevamo takojšnjo aretacijo in da gre zaradi teh izjav takoj v zapor," je dejal predsednik stranke Santiago Abascal.

Predsednik katalonske ljudske stranke Alejandro Fernández je medtem dejal, da separatizem terja balkanizacijo Španije. "Torrine izjave niso radikalne in ne prilivajo olja na ogenj, pač pa le navajajo dejstva," je dejal. Tudi Toni Comín je Torri stopil v bran. "Ni se nam več treba slepiti, dramatično bo. Prišel je čas, da plačamo visoko, nepošteno in nepovratno ceno za svobodo!"

Zmeda medijev o vojni na Balkanu

Po Torrini sporni izjavi so španske in katalonske medije napolnili članki in pojasnila o tem, kaj "slovenski način" in "slovenska pot" sploh je.

"Torra – kljub njeni nasilnosti – spodbuja slovensko pot," se na primer glasi naslov na naslovnici La Vanguardie.

"Referenduma za neodvisnost se je udeležilo 93,2 odstotka ljudi, podprlo pa ga je 95 odstotkov. Šest mesecev po referendumu je Slovenija sprejela unilateralno odločitev in razglasila neodvisnost. Tej potezi je sledila reakcija beograjske vojske in vojna, ki pa je trajala le deset dni, saj so se srbski vojaki osredotočili na Hrvaško, ki je prav tako hotela neodvisnost," so zapisali pri El Diariu in nanizali podatke, da je v vojni umrlo 74 ljudi – 44 jugoslovanskih junakov, 18 slovenskih in 12 tujcev, več kot 300 ljudi pa je bilo ranjenih.

Slovensko pot omenja tudi 20Minutos, ki piše, da je Slovenija neodvisnost pridobila leta 1991 "skozi oborožene spopade". Kot navajajo, je bilo v spopadih manj kot sto mrtvih in na tisoče ranjenih.

El Pais, ki navaja, da je v desetdnevni vojni za Slovenijo umrlo 62 ljudi, bralcem pojasnjuje, da primer s področja Jugoslavije nima nič s Katalonijo, saj se je tam referenduma udeležilo 93,3 odstotka ljudi, unilateralno razglasitev neodvisnosti pa je 25. junija 1991 podprlo 94 odstotkov ljudi.

Cronica Global pa pojasnjuje, da je v vojni v nekdanji Jugoslaviji umrlo več kot 140.000 ljudi, brez doma pa je ostalo štiri milijone ljudi, "kar ima malo opraviti z izzivom Katalonije".