'Brez ukrepov bo javno zdravstvo izgubljalo bitko z zasebnim'

"Brez takojšnjih sistemskih ukrepov na področju plač z izločitvijo zdravstvenih delavcev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, bo javno zdravstvo zaradi neenakih pogojev funkcioniranja čedalje bolj izgubljalo bitko z zasebnim zdravstvom," so v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov FIDES zapisali v objavi na spletni strani.

Posvarili so, da bo, če potrebnih sistemskih sprememb ne bo, to vodilo v spiralni razkroj javnega zdravstva, čigar posledice bomo občutili kot bolniki. Plačna reforma je le del mozaika nujno potrebne zdravstvene reforme, so dodali.

'Naleteli na gluha ušesa'

V FIDES-u so ob tem pojasnili, da že leta zagovarjajo celovito reformo zdravstva in politične odločevalce zaman opozarjajo na problematike, vezane na financiranje zdravstvenih storitev, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in sisteme nagrajevanja.

Spomnili so, da so pred sedmimi leti v okviru Koordinacije zdravniških organizacij v sodelovanju s strokovnjaki drugih področij napisali natančen izvedbeni načrt sanacije javnega zdravstva, podoben sistemom Sloveniji primerljivo razvitih držav – v kulturnem in civilizacijskem smislu.

Dokument Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize so posredovali takratnim političnim odločevalcem. Pozivi FIDES-a in ostalih zdravniških organizacij politiki, da so potrebne celovite reformne rešitve, pa so naleteli na gluha ušesa, medtem pa je reformni vlak že skoraj odpeljal.

Mlade zdravnike zdravstvo nujno potrebuje

V Zdravniški zbornici Slovenije v današnjem sporočilu za javnost opozarjajo, da bodo le dobri pogoji dela mlade zdravnike zadržali doma, kjer jih zdravstvo nujno potrebuje. Delujoče javno zdravstvo in najzahtevnejša medicina namreč zahtevata dovolj nosilcev zdravstvenih dejavnosti, dovolj konkurenčne pogoje in organizacijo dela, pojasnjujejo.

"Samo s konkurenčnimi pogoji dela bodo mladi ob zaključku študija na začetku karierne poti videli svojo prihodnost v sistemu," so poudarili. Izboljšanje delovnih pogojev v zdravstveni negi je bil po njihovih besedah prvi korak k urejanju delovnih pogojev posameznika v ekipi, ki mu mora slediti urejanje statusa nosilcev dejavnosti, torej zdravnikov.

Med ključnimi ukrepi navajajo ustrezno ureditev plač v skladu s primerljivimi sistemi v Evropi, postopno urejanje delovnih pogojev, prehod na delovnik 40 + 8 ur, omogočanje več časa za obravnavo bolnikov in administrativne razbremenitve.

Ob tem v zbornici opozarjajo, da je po zadnjih podatkih nezasedenih 126 od 310 razpisanih mest za zdravniške specializacije. "Mladi zdravniki se zaradi težjih pogojev dela za določene zdravniške specializacije vse redkeje odločajo," so poudarili. Po njihovih navedbah je to najbolj očitno v družinski medicini, vendar ostajajo specializacije nezasedene tudi na področju pediatrije, anesteziologije, nefrologije, urgentne medicine in infektologije.

V FIDES-u so sicer pred dnevi sklicali izredno letno konferenco, na kateri bodo 11. januarja odločali o obliki in časovnici sindikalnega pritiska za izločitev zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

Je pa pred prazniki odbor DZ za finance ob obstrukciji poslancev dela opozicije potrdil predlog desetega protikoronskega zakona in vanj vključil predlog koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi in SMC za dvig najvišjega plačnega razreda, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki. Gre za začasni ukrep; za obdobje do 31. decembra 2022 bodo zdravniki lahko uvrščeni največ v 63. plačni razred (zdaj 57.). Državni zbor je predlog potrdil.