'Da bi imeli zdravniki nižje plačilo kot mnogi drugi profili, je unikum v svetu'

Današnji podpis dogovora in aneksov h kolektivnima pogodbama za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi je med zdravniki povzročil precej slabe volje. Oglasili so se Mladi zdravniki Slovenije in opozorili na nesorazmerja med plačami, ki jih prinaša aneks. Ob tem poudarjajo, da ostalim zaposlenim v zdravstvu vsekakor privoščijo višje plače, a dodajajo, da so novo nastala nesorazmerja povsem absurdna. "Da bi imeli zdravniki nižje plačilo kot mnogi drugi profili, je unikum v svetu."

Kot je že včeraj v oddaji 24UR ZVEČER opozoril specializant infektologije Federico Potočnik, imajo zdravniki v prvih bojnih linijah eno izmed najnižjih plač. 

Pa poglejmo na konkretnem primeru, ki so ga pripravili Mladi zdravniki, kaj dejansko prinaša aneks. 

Osnovna plača diplomirane babice v porodnišnici, ki začne delat pri 23 letih, je 41. plačni razred. Bodoči zdravnik takrat še študira, saj njegov študij traja šest let. Osnovna plača specializanta pri 27 letih je 38. plačni razred. Ko opravi specialistični izpit, se mu vsa napredovanja izbrišejo in štarta na novo – osnovna plača zdravnika specialista pri 33 letih bo 45. plačni razred. V tem času babica trikrat napreduje na 47. plačni razred. Pri isti starosti bo torej imela diplomirana babica 116 evrov višjo plačo (1688 evrov neto) od zdravnika specialista (1572 evrov), denimo specialista ginekologije v zdravstvenem domu, ki jih tako zelo primanjkuje, ilustrativno prikažejo nesorazmerja. 

Kot pojasnjujejo, so se njihove obremenitve v času epidemije še dodatno povečale, "česar pa morda minister za zdravje ne opaža, saj je ob podpisu aneksa izjavil, da so zvišali plače najbolj obremenjenim kadrom v epidemiji." Ministru zato sporočajo, da ogromno dela v sprejemnih urgentnih centrih opravijo prav njihovi najmlajši kolegi za borih 5,6 evra na uro, ogromno dela v bolnišničnih covid enotah pa specializanti in mladi specialisti za kak evro več. 

Da so mladi zdravniki jezni, ko pride do spoznanja, da so v timu, kjer imajo največ odgovornosti, ob tem pa so tudi najslabše plačani, je opozoril tudi Potočnik v pogovoru za našo večerno oddajo. 

"Najdete nas vsepovsod, vidni pa večinoma nismo," ugotavljajo Mladi zdravniki. In dodajajo, da so že od začetka epidemije aktivno delali na covidnih oddelkih ter izpostavljali težave in nepravilnosti v sistemu in predlagali mnoge rešitve za nastale situacije. Tudi to je eden od razlogov, da so bili "ekstremno prizadeti" nad novico, da so bili zdravniki izpuščeni od zadnjem dvigu plač, saj že zdaj delajo več kot to, za kar so plačani, medtem pa njihovi kolegi odhajajo v tujino na delovna mesta zunaj zdravstva in vse to poslabšuje tudi kvaliteto zdravstvene oskrbe.  

"Če želimo ohraniti javni zdravstveni sistem, moramo poskrbeti, da bo v njem ostalo čim več zdravnikov in zobozdravnikov! Ekstremno cenimo in vsakodnevno izvajamo Hipokratovo zaprisego. Želimo pa si, da bi nanjo pomislili tudi politiki," so jasni. 

Kuštrin: Zdravniki se upravičeno počutimo izigrane

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin pravi, da povsem razume razočaranje zdravnikov. "Potezo ministra, ki je vzporedno s pripravami nove plačne zakonodaje za zaposlene v zdravstvu, izpogajal splošni dvig plač vsem, razen zdravnikom, ocenjujemo kot nepremišljeno. Zdravniki se upravičeno počutimo izigrane," dodaja.

Prepričan je, da podpisani aneks ne rešuje zdravstva, še najmanj pa problematike srednjih medicinskih sester in negovalk, katerih poklic je bil z aktom o kompetencah povsem ponižan. Kot pojasnjuje, bo srednja medicinska sestra v negovalni enoti nagrajena minimalno, za en plačni razred, torej približno 42 evrov bruto. Glavna medicinska sestra – strokovna vodja, ki vodi od 10 do 50 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi, pa bo z aneksom prejela avtomatični dvig osnovne plače za 461,05 evra bruto.

Nadalje še dodaja, da aneks zdravnika po plači uvršča nižje od številnih delovnih mest v zdravstvu, ki so že po stopnji izobrazbe neprimerljiva z zdravniki. "Aneks je dokončno porušil tudi strokovno-organizacijska razmerja v zdravstvu in pomeni konec že erodiranega enotnega plačnega sistema."

Tudi sam poda primer:

Strokovni vodja I, ki nima neposrednega dela s pacienti, bo uvrščena v 47. izhodiščni plačni razred, z možnostjo 10 napredovanj v 57. plačni razred, torej v štartu višje kot zdravnik specialist in višji zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco. Enako oz. višje kot zdravnik specialist sta v štartu uvrščena tudi strokovni vodja II in III, strokovni vodja VI pa z izhodiščno uvrstitvijo v 42. izhodiščni plačni razred višje kot zdravnik specializant in zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco.

Delovna mesta zdravnikov specializantov po novem aneksu presega velik nabor delovnih mest že  v tarifni skupini VII/1. Nižje od zdravnika sekundarija bodo po novem aneksu uvrščena v glavnini zgolj še delovna mesta v V in nižji tarifni skupini.

Ob tem Kuštrin še dodaja, da so v Fidesu sodelovali v delovni skupini z ministrstvom za zdravje pri oblikovanju predloga novega zakona o plačah v zdravstvu in da se bodo zavzemali, da se zakon čim prej sprejme. "Na vladi in poslancih pa je sedaj poteza, da ukrepa, sicer bo zdravstveni sistem kmalu ostal brez zdravnikov. Takrat se bomo vsi zaman spraševali, kdo nas bo zdravil."

Priprave na drugi krog pogajanj

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva poudarjajo, da je dogovor pomemben mejnik k reševanju alarmantnega stanja v obeh dejavnostih za vse poklicne skupine, tudi za mlade zdravnike. Se pa v sindikatu že pripravljajo na drugi krog pogajanj. Kot pojasnjujejo, so bila vladna izhodišča na začetku pogajanj usmerjena izključno v zdravstveno nego v terciarni in sekundarni dejavnosti, saj je bilo tam, po mnenju vlade, stanje najbolj alarmantno in dodajajo, da je bilo treba med pogajanji določiti prioritete. So pa v sindikatu opozarjali, da ne gre preferirati le ene poklicne skupine. Ravno zato bodo v začetku prihodnjega leta pogajanja nadaljevali z usklajevanjem plač za delovna mesta, ki jih v teh pogajanjih niso uspeli uskladiti.

Poklukar: Mislim, da smo dosegli cilj

"Verjamem, da bomo s partnerskim odnosom z vsemi deležniki v družbi, še posebej s sindikati, nadaljevali in tudi v nadaljevanju podajali skupne predloge, da opolnomočimo naše zdravstvene delavce v zdravstvu in sociali, da bodo lahko opravljali svoje poslanstvo," pa je ob današnjem podpisu dogovora dejal minister za zdravje Janez Poklukar. 

Kot je dejal minister, morda ta trenutek niso uspeli narediti enakega koraka do vseh, a je bila že od začetka usmeritev, da najprej odpravijo razlike tam, kjer je bilo v zadnjih letih največ teženj in razlogov za odhode v zdravstvu. 

"Mislim, da smo dosegli cilj," je po poročanju STA dejal Poklukar.