V času praznikov ima veliko vlogo hrana, a njen pomen se je skozi leta zelo spremenil. Po besedah etnologa dr. Janeza Bogataja so ljudje včasih za božič jedli tisto, česar niso imeli vsak dan. Po običaju so si na božični večer privoščili večerjo, ki so jo jedli šele, ko so se vrnili domov s polnočnice. Na božični dan pa je sledilo praznično kosilo.

Velik poudarek je bil na kolinah, saj je bil predbožični čas tudi čas kolin. Tako se je na mizah znašlo v glavnem prašičje meso, nekaj pa je bilo tudi perutnine. Ob pečenko in klobase so na mizo postavili tudi različne vrste pogač. Med poticami, ki so jih uživali za božič, pa je bila najpogosteje orehova. "Bolj ko gremo nazaj v zgodovino, bolj vidimo, da so ljudje jedli tisto, kar jim je dala narava," je razložil Bogataj. Ob hrani so nekateri pili vino, večinoma pa sta bila na mizah mošt in medica.

Božič zdaj čas kulinaričnega eksperimentiranja

Danes pa je vse bistveno drugače. Kot je dejal Bogataj, praznik zdaj zaznamujeta potrošniška in kulinarična razsežnost. "Torej ni več teh duhovnih razsežnosti," je povedal. Sicer nekje ohranjajo to duhovnost, ki je izrazito omejena samo na družinsko okolje, ampak večinoma je danes velik poudarek na hrani. "Predvsem na hrani v smislu polnjenja želodca, ne pa na hrani kot sooblikovalki nekih duhovnih razsežnosti," je dejal Bogataj.

In kljub temu velikemu poudarku na hrani bi težko izluščili neki božični jedilnik. "Ljudje si ponavadi za božično večerjo privoščijo neko jed, ki običajno ni na njihovem jedilniku. Ker jim obveznosti današnjega vsakdana ne omogočajo eksperimentiranja, potem eksperimentirajo ravno pri božični večerji," je dejal Bogataj. Eno so jedi, ki so nenavadne in prihajajo iz drugih kuhinj sveta, drugo pa so jedi, ki so že bolj ali manj ušle iz spomina in prakse, ljudje pa s prebiranjem ustrezne kulinarične literature pripravijo nekaj, kar je bilo značilno za njihove prednike.

Dodatno pa današnji čas zaznamuje tudi to, da si lahko posamezniki bolj ali manj pripravljene jedi kupijo v trgovini in prinesejo domov. "To je pa najslabše. To v bistvu ubija ustvarjalnost," je menil Bogataj.

Sicer bi težko rekli, da je neka hrana, ki je bila včasih tradicionalno na mizi, danes izrinjena. Spremenil se je le njen namen. Bogataj omenja obredne kruhe, ki so bili na mizi celotno božično obdobje. "To je bil kruh, ki je imel magične razsežnosti in ki so ga jedli ljudje in živina, del kruha pa so zakopali v njivo," je razložil Bogataj. Danes ljudje sicer še vedno pripravljajo te obredne kruhe, a bolj zato, da jih sami uživajo, in ne zato, da bi jih zakopali ali dali živini.

Bogataj je dejal, da je bilo v preteklosti bistvo božiča, če seveda pustimo ob strani krščansko dimenzijo, veselje nad rojevanjem novega življenja, nad ponovnim prebujanjem narave. "Nad tem, da se je sonce spet rodilo. In vse, tudi hrana in rituali ob hrani, so k temu pripomogli. Danes o tem ne moremo niti sanjati," je zaključil Bogataj.

Preberite še: Božični hrani so se posvetili tudi na spletni strani okusno.je, kjer so zbrali božične recepte.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!