Bilban: 'To bi bil korak nazaj'

Predstojnik Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Marjan Bilban je v izjavi za javnost poudaril, da bi bilo spreminjanje zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov velik korak nazaj in v nasprotju s strokovnimi priporočili. Pasivno kajenje je po njegovem mnenju na tretjem mestu med dejavniki tveganja, tobačni dim iz okolja pa povzroča pljučnega raka, bolezni srca in ožilja ter dihal.

Po Bilbanu so raziskovalci prišli do ugotovitve, da imajo kadilske restavracije za 70 odstokov višjo koncentracijo nevarnih delcev v zraku kot restavracije, kjer je kajenje vsaj deloma prepovedano. Prav tako raziskave pasivnemu kajenju pripisujejo 14 odstotkov smrti, ki so povezane z delovnim mestom.

Po podatkih Mednarodne organizacije dela so številni oboleli zaposleni v restavracijah in barih, v primerjavi z drugimi delavci pa imajo 1,5- do 2-krat večjo verjetnost, da bodo umrli zaradi raka na pljučih.

"Sedaj vloženi predlog sprememb zakona ne nudi ustrezne zaščite vsem zaposlenim," meni Bilban in zaključi, da je "edina rešitev sedanji zakon o popolni prepovedi kajenja v vseh zaprtih, delovnih in javnih prostorih". Ker pa so številni kadilci močno odvisni od nikotina, predlaga pomoč za odvajanje tistih, ki bi to želeli.

Pisatelji: Zakon ohromil družabno življenje

Slovenski pisatelji se zavzemajo za spremembo tobačnega zakona. Menijo, da je sprejetje tega zakona - ob uveljavitvi pravice nekadilcev do življenja v zdravem okolju ter druženja v nezakajenih gostinskih lokalih - nedopustno poseglo v pravice kadilcev in jim bistveno okrnilo pravico do svobodne izbire glede kajenja. To se je že po nekaj mesecih od uveljavitve zakona pokazalo v praksi, saj poraja absurdne življenjske situacije, nepotrebno nestrpnost in nezadovoljstvo. Stališča so zapisali v peticiji Za spremembo tobačnega zakona, prvopodpisani je pisatelj Feri Lainšček.

Izvajanje zakona je v več segmentih in v različnih okoljih dobesedno ohromilo družabno življenje, vzpostavilo komunikacijske ovire in prispevalo k razgradnji socialnega življenja. V svoji skrajno potencirani obliki pa je, recimo, privedlo celo do prepovedi kajenja na gledaliških odrih, kar seveda ni le poseg v umetniško svobodo, temveč nerazumno pretiravanje v restrikciji, so zapisali člani Društva slovenskih pisateljev (DSP). Prepričani so, da je zdravo okolje za nekadilce v Sloveniji mogoče zagotavljati veliko bolj razumno, strpno in sprejemljivo za vse. Sprememba zakona naj bi tudi kadilcem omogočala dostojno družbeno in družabno življenje.