Beovićeva se je ob današnjem dnevu zahvalila zdravnikom družinske medicine, ki so po njeni oceni predstavljali "veliko bariero" v smislu preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom. Po njenih besedah se je izkazalo, da je sistem primarnega in sekundarnega zdravstva v Sloveniji primeren.
Se pa časi spreminjajo in treba bo razmisliti o prihodnosti družinske medicine. Obstajajo tudi že konkretni predlogi, kako organizirati delo, da bo potekalo bolj učinkovito in da se bodo mladi pogosteje odločali za to specialnost, je v izjavi za medije dejala predsednica zdravniške zbornice.
Med področji, ki bi jih morali nasloviti, se pogosto izpostavlja število obiskov, vprašanje glavarinskih količnikov in tudi količina administrativnega dela. Kot je poudarila Beovićeva, že potekajo konkretni pogovori z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede zmanjševanja administracije. Dogovarjajo pa se tudi za sestanek s predstavniki ministrstva za zdravje, na katerem bi se pogovorili o naslednjih korakih.
Kot je še dejala Beovićeva, je pravzaprav nenavadno, da se v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami mladi zdravniki tako redko odločajo specialnost. Na zadnji razpis za 60 mest zdravnikov družinske medicine se jih je prijavilo le 20. Že na enem samem razpisu je bil torej precejšen primanjkljaj, se pa ta problematika vleče že ves čas, je pojasnila.
Zahvalil se jim je tudi Poklukar
Zahvalil se jim je tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je poudaril njihovo vlogo, prizadevanja in nesebičen trud v času epidemije covida-19. Slovensko zdravstvo je dokazalo, da se zmore odlično odzvati na izredne razmere, brez polne podpore osebnih zdravnikov nam to ne bi uspelo, je zapisal.
Poklukar je v čestitki osebnim zdravnikom izpostavil, da je bila osnovna zdravstvena dejavnost v času epidemije posebej obremenjena. Poleg redne dejavnosti, ki je bila le deloma prekinjena, so osebni zdravniki zagotavljali vse odvzeme brisov za testiranje na okužbo z novim koronavirusom ter vzpostavili točke za izvajanje hitrih antigenskih testov. Prav tako so v okviru primarnega zdravstvenega varstva zagotovili vse potrebno za izvedbo cepljenja prebivalstva proti covidu-19.
Klub temu, da ima Slovenija zelo dobro delujoč sistem primarnega zdravstva, po katerem se zgleduje marsikatera druga država, to ne pomeni, da pred njo ni skupnih izzivov, je ocenil minister. V zadnjem času je bilo izvedenih kar nekaj aktivnosti, ki predstavljajo razbremenitev zdravnikov, kot so urejanje bolniških staležev do treh dni neposredno v odnosu delodajalec - delavec, podaljševanje napotnic in trajnih napotnic, uvedba možnosti storitev na daljavo kot pomoč in podpora osebnim zdravnikom pri rednem delu v času pandemije.
Prav tako je imenoval delovno skupino za razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti z nalogo priprave predloga kratkoročnih rešitev ter osnutka razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti. "Naš cilj je, da zagotovimo razbremenitev družinskih zdravnikov in drugih zdravnikov, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu, s čimer se poveča dostopnost do osebnega zdravnika," je dodal v zapisu na spletni strani ministrstva.
Ob svetovnem dnevu družinskega zdravnika opozorila na težave v zdravstvu, ki jih je epidemija poglobila
Današnji svetovni dan družinskega zdravnika je namenjen poudarjanju vloge družinskih zdravnikov v zdravstvenih sistemih po svetu, so sporočili iz Združenja zdravnikov družinske medicine. V Sloveniji po oceni EU manjka 300 osebnih zdravnikov. Nena Kopčavar Guček je povedala, da je epidemija covida-19 le povečevalno steklo za težave v zdravstvu.
19. maj je bil kot svetovni dan družinskega zdravnika prvič razglašen leta 2010. Geslo letošnjega praznovanja je Gradimo prihodnost z družinskimi zdravniki. Ta se poveže z Letom zdravstvenih delavcev 2021, ki ga je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija.
Njihova prihodnost naj bi bila oprta na sodelovanju znotraj lastnih in interdisciplinarnih timov, partnerstvu s pacienti, uporabi novih tehnologij in na vsakem posamezniku, so sporočili iz Združenja zdravnikov družinske medicine.
Pooblaščenka za stike z javnostjo Združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček je za STA povedala, da so obremenitve družinskih zdravnikov v času epidemije za skoraj 100 odstotkov večje kot prej. Epidemija pa je po njenih besedah samo povečevalno steklo za težave, na katere opozarjajo že vsaj pet let.
"Imamo izračun, da bo do leta 2024, upoštevaje vse upokojitve, med zdravniki družinske medicine manjkalo najmanj 240 zdravnikov. Evropska unija glede na njihovo povprečje ocenjuje, da nam že v tem trenutku manjka 300 zdravnikov družinske medicine glede na število prebivalcev," je dodala.
Izpostavila je, da je stanje družinskih zdravnikov v državah ključno vplivalo na to, kako jih je prizadel covid-19 in kakšne so bile žrtve. "Tiste države, ki so imele slabšo kadrovsko zasedbo in slabše kompetence na tem nivoju, so utrpele veliko večje žrtve. Za primer bi dala Italijo," je še povedala Kopčavar Gučkova, sicer tudi sama specialistka družinske medicine.
Po oceni zdravniške zbornice je v Sloveniji že 72 odstotkov vseh družinskih zdravnikov izgorelih. "To nas močno skrbi. Ne samo zaradi zdravstvenega stanja teh zdravnikov, ampak tudi zaradi dostopa bolnikov do zdravnikov družinske medicine. Vsak trenutek je pravi za ukrepanje, tudi če bi morali, prislovično, to storiti že predvčerajšnjim," je opisala stanje.
Praznovanje ob svetovnem dnevu bo virtualno potekalo v petek na otvoritvi 46. dvodnevnega strokovnega srečanja timov v osnovnem zdravstvu.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.