Nekateri zdravniki prezaposleni za vabljenje k cepljenju, drugi to vidijo kot poseg v zasebnost

Družinski zdravniki pripravljajo predloge kandidatov za cepljenje, ki jih posredujejo cepilnim centrom, ti pa potem na podlagi teh predlogov naročijo cepiva pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pri tem pa nastajajo velike razlike med posameznimi cepilnimi centri – nekaterim je uspelo cepiti že vse zainteresirane na njihovem območju, torej tudi mlajše odrasle brez kroničnih bolezni, drugim pa še ni uspelo začeti cepljenja starejših kroničnih bolnikov.

Ministrstvo za zdravje je sicer po besedah državne sekretarke Alenke Forte večkrat pozvalo družinske zdravnike, naj predloge za cepljenje sestavijo tudi s pomočjo patronažne službe in referenčnih sester, saj lahko te poiščejo starejše posameznike, ki morda niso seznanjeni z možnostmi cepljenja.

Družinski zdravniki z območja Škofje Loke vodijo enoten seznam vseh zainteresiranih za cepljenje. Prebivalci se lahko prijavijo bodisi s spletnim obrazcem bodisi s klicem na posebno telefonsko številko. Koncesionarji prijave za svoje bolnike sprejemajo ločeno.

"Ne glede na to, kje je pacient opredeljen, se upoštevajo prednostni kriteriji za cepljenje. Vsi so cepljeni takrat, ko pridejo na vrsto glede na starost ali pridružene bolezni," je poudaril direktor zdravstvenega doma Škofja Loka Aleksander Stepanović.

Ambulante se za aktivno vabljenje svojih opredeljenih pacientov odločajo glede na povpraševanje po cepljenju. Tam, kjer je opredeljenih veliko starejših, teh ne vabijo še posebej na cepljenje, saj jim zaradi pomanjkanja cepiva ne morejo dodeliti termina. Nasprotno pa v ambulantah, kjer imajo mlajše paciente, starejše tudi pokličejo in povabijo k cepljenju. "Seveda to ne pomeni, da so bolniki teh ambulant prej na vrsti ali pa da preskakujejo vrsto," je poudaril Stepanović.

Naloga izvajalca je poskrbeti za upoštevanje prioritetnih skupin na terenu. Za to, da ne prihaja do situacije, ko ponekod cepijo mlajše, drugod pa ni cepiva niti za starejše in kronične bolnike, pa bi morali poskrbeti na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Njihova naloga je, da se na nacionalni ravni zagotovi spoštovanje prioritetnih skupin, torej da med regijami ne bi prihajalo do tako velikih razlik in da bi na nek način povečali dobavo cepiva tistim regijam, kjer je zdaj precepljenost manjša, ter omogočili enakomerno cepljenje po vsej državi," je menil.

V ljubljanskem zdravstvenem domu se bolniki večinoma prijavijo sami. "Veliko jih vpraša za nasvet in seveda jim svetujem cepljenje," je povedala zdravnica Nena Kopčavar Guček.

O tem, ali bodo bolnike tudi aktivno pozvali k cepljenju, so, tako Kopčavar Gučkova, imeli več diskusij, v katerih so sodelovali tudi varuhi pacientovih in človekovih pravic. "To, da nekoga aktivno kličeš in ga sprašuješ, pravzaprav predstavlja določen poseg v zasebnost. Tako da tega v veliki meri ne počnem," je poudarila. A hkrati je Kopčavar Gučkova dodala, da je s kroničnimi bolniki pogosto v stiku in da imajo veliko priložnosti za pogovor o cepljenju.

Sicer je še pojasnila, da prednostni seznam v Zdravstvenem domu Ljubljana nenehno posodabljajo. Ocenila je, da je organizacija samega cepljenja dobra in utečena. "Včasih pa smo razporejeni tako, da manjkamo v ambulanti, ker takrat cepimo. Zgodi se pa tudi, da cepiš dopoldne, popoldne pa imaš redno ambulanto," je opisala.

Branko Košir, ki dela v ambulanti s koncesijo v Železnikih, pa pravi, da mu ob trenutnem delu časovno ne znese, da bi bolnike vabil k cepljenju. S kroničnimi bolniki je v stiku, kontakt pa vzdržuje tudi referenčna medicinska sestra.

"Ko bomo zaključili cepljenje starejših od 75 let, se bomo tega verjetno lotili aktivneje. Verjetno bomo pregledali kartone, poiskali necepljene bolnike in jih poklicali, ali so si premislili glede cepljenja," je povedal.