'Ko družinski zdravniki ne zmorejo več, se sistem sesuje'

Zdravniki primarnega zdravstva in zobozdravniki so ob epidemiji novega koronavirusa obremenjeni ter pogosto premalo slišani, je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. Dodala je, da primarno zdravstvo ni vključeno v sprejemanje ukrepov in da zbornica ni del svetovalne skupine.

"Ko Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ne zmore več, se spremljanje okužb naloži družinski medicini. Ko bolnišnice ne zmorejo več, pozivajo k pomoči zdravnike od drugod. Ko dela ne zmorejo več družinski zdravniki, se sistem sesuje," je opisala Čebašek-Travnikova. Dodala je, da tam zaenkrat še nismo. Izpostavlja še, da so se številni zdravniki in medicinske sestre že okužili z novim koronavirusom.

Zbornica tudi v tem valu epidemije izvaja anketo o stanju v zdravstvu, zaenkrat je nanjo odgovorilo več kot 1600 članov. V zbornici ugotavljajo, da so se zdravstveni zavodi organizirali sami in se prilagodili na vedno težje razmere. Pozvala je, naj so navodila kratka in enostavna. "Spremembe naj se naredijo le, ko pride do bistveno novih okoliščin," je dodala. Pozvala pa je tudi, naj se prekomerne obremenitve ne izrabljajo za konflikte med primarnim in sekundarnim zdravstvenim nivojem.

V tokratnem valu epidemije zdravstveni zavodi nimajo težav s pomanjkanjem osebne varovalne opreme. "Redki so, ki si te opreme v času med prvim in drugim valom niso nabavili. In še tam se znajdejo in si med seboj posojajo," je podatke ankete povzela Čebašek-Travnikova.

Več težav pa imajo zdravniki z namestitvijo bolnikov s covidom-19 v bolnišnice. Čebašek-Travnikova je ocenila, da se nad tem sistemom vsak dan pritoži vsaj deset zdravnikov. Opozorila je še, da je treba pri prevozu bolnikov računati tudi na ustrezno razkuževanje vozil in obremenjenost osebja, ki sodeluje pri prevozih.

Poziv pacientom: Uporabljajte računalnik in e-pošto, telefonske linije prihranite za najranljivejše

Tudi na zdravniški zbornici pa v zadnjem času ne prejemajo pritožb bolnikov, ki ne bi uspeli priklicati zdravnikov. Bolniki so, tako Čebašek-Travnikova, sprejeli spremenjeno komunikacijo z ambulantami. Bolnike pa je še pozvala, naj uporabljajo vse kanale komunikacije, da se lahko telefonske linije sprostijo za tiste, ki ostalih načinov komunikacije ne znajo uporabljati.

Tudi podpredsednik zbornice in zdravnik družinske medicine Dean Klančič je poudaril, da družinski zdravniki delujejo na vseh izpostavljenih mestih. "Vsi skupaj smo v istem čolnu in moramo veslati tako, da ta čoln pripeljemo do želenega cilja - obvladovanja epidemije," je povedal. Bolnike je pozval k spoštovanju navodil.

Tudi Zdravniki družinske medicine so v javnem pismu zapisali, da se kljub krizi trudijo za ohranitev čim večje dostopnosti in javnega zdravstva. Obenem se zavedajo stisk, s katerimi se soočajo bolniki, ki težje pridejo do zdravnika. "Razumemo, da je to za njih hudo," so zapisali. Izpostavili so pomembnost racionalnega koriščenja zdravstvenih storitev.

V pismu so opozorili, da se je v času krize njihovo delo bistveno spremenilo. Spomnili so, da sta bila osnovno zdravstvo in družinska medicina že pred krizo na robu zmogljivosti, zdaj pa se je nanje "zgrnila množica novih zahtev", med katerimi nekaterih objektivno ne morejo rešiti,  trudijo pa se, da bi težave čim bolj olajšali.

Zapisali so, da si bodo prizadevali za čim večjo dostopnost, zato tiste, ki znajo uporabljati računalnik, pozivajo, naj se usmerijo na telemedicinske storitve, ki jih razvijajo in jih bodo še nadgradili, telefonske linije pa naj prihranijo za najranljivejše.

"Naši viri so omejeni in naši timi marsikje delujejo v okrnjeni obliki"

Podpisniki so še zapisali, da se zavedajo težav, s katerimi se soočajo bolniki s kroničnimi ali akutnimi boleznimi. Opozorili so, da prihaja v zvezi s tem do kritike njihovega dela. Zaradi stisk po njihovih navedbah prihaja tudi do izbruhov jeze in nezadovoljstva, zato je v tej situaciji še posebej pomembno, da bolniki racionalno koristijo njihove storitve. "Naši viri so omejeni in naši timi marsikje delujejo v okrnjeni obliki," so spomnili.

Ob tem so izrekli podporo vsem zdravnikom družinske medicine, ki se na terenu trudijo, da vsak bolnik dobi takšno obravnavo, kot si jo zasluži. Zahvalili so se tudi vsem članom tima družinske medicine, predvsem medicinskim sestram.

Pod javno izjavo so se podpisali dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab, predstojnica katedre za družinsko medicino na mariborski medicinski fakulteti Zalika Klemenc Ketiš, predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine in predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino Danica Rotar Pavlič ter predsednica Strokovnega sveta družinske medicine Davorina Petek.

Zdravstveni izvajalci uvedli dodatne telefonske številke in vračanje zgrešenih klicev

Za izboljšanje dostopnosti do zdravnikov na primarni ravni so številni izvajalci uvedli dodatne telefonske številke in povečali možnosti dostopa prek elektronskih poti. Večina izvajalcev je uvedla vračanje zgrešenih klicev, so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Izvedli so tudi administrativne razbremenitve in poenostavitve postopkov.

S tem, ko se na primarni ravni ukinili vse nenujne preventivne storitve, je bilo mogoče zaposlene preusmeriti tudi na področja dostopnosti, kot so sprejemanje telefonskih klicev, triaža pacientov, delo v ambulantah za bolnike s koronavirusom in vstopnih točkah. Številni izvajalci so uvedli dodatne telefonske številke, na katerih nudijo tako informacije o covidu-19 kot naročanje določenih storitev, izdajo receptov za stalno terapijo, napotnic in bolniškega staleža.

Izvajalcem je pri tem svetovalo tudi ministrstvo za zdravje, ki se je oprlo na priporočila svetovalne skupine. Izvajalcem pa so predstavili tudi primere dobrih praks. Pri tem so želeli zagotoviti "čim bolj enotno organizacijo in enakovredno zagotavljanje storitev na nivoju celotne države", so zapisali na ministrstvu.

Bolnikom na ministrstvu svetujejo, naj svoje potrebe načrtujejo pravočasno oziroma si vzamejo nekaj časovne rezerve. Dodali so, naj se dobro pozanimajo glede urnika ambulante in vseh možnih načinov naročanja. "Zavedati se morajo, da je telefonski dostop možen v delu ordinacijskega časa in ne ves čas delovanja ambulante, saj v ambulanti poteka obravnava pacientov ter ni možno hkrati obravnavati pacienta v ambulanti in po telefonu," so zapisali.

Če zdravnika ne uspejo dobiti po telefonu ali ne prejmejo odgovora na elektronsko sporočilo in ne kažejo znakov covid-19, se lahko tudi osebno odpravijo do zdravnika, še svetujejo. V primeru življenjske ogroženosti ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pa naj pokličejo številko 112, so poudarili.

Tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je na današnji novinarski konferenci povedala, da v zadnjem času ne prejemajo pritožb bolnikov, ki ne bi uspeli priklicati zdravnikov. Bolniki so, tako Čebašek-Travnikova, sprejeli spremenjeno komunikacijo z ambulantami. Tudi zastopnika pacientovih pravic Duša Hlade Zore ter Avgust Rebič v zadnjem času prejemata manj pritožb zaradi neodzivnosti.