V Bruslju ste govorili tudi o skupnem boju Unije proti terorizmu, a le precej načelno. Kaj pa konkretno, kako bo odslej z izmenjavo obveščevalnih podatkov - tu naj bi sodelovanje precej šepalo?
Predvsem smo v Bruslju dali jasno politično sporočilo, da bodo vse članice, tako nove kot stare, storile vse, da se še bolj spopademo s svetovnim terorizmom. Hkrati pa smo sprejeli tudi odločitev o nekaterih ukrepih. Predvsem priporočilo glede obveščevalnih podatkov, ki se bodo bolj tekoče in bolj v detajle izmenjevali. Poleg tega pa smo sprejeli sklep o imenovanju posebnega koordinatorja za področje terorizma, to bo g. Gijs de Vries, znani nizozemski politik. Tako lahko pričakujemo, da bo zaradi tega bolj varna celotna Evropa, z njo pa tudi Slovenija.
Pa pomoč Slovenije pri urejanju razmer ne Kosovu?
O tem je tekla beseda na srečanju s Javierjem Solano in tudi kasneje. Z nekaterimi državami smo se dogovorili, da bomo izmenjali podatke in pripravili analize ter priporočila, kaj ta trenutek storiti na Kosovu. Situacija je zelo zapletena in številne države so nas vpraševale, kaj mi menimo, kaj je potrebno storiti na Kosovu.
Slovenska vlada je napovedala, da bo kot protiukrep zaprla slovenski trg dela za sedanje članice Unije. Kaj pa za pristopnice?
Predvsem smo se odločili, da bomo skušali skleniti dvostranske pogodbe o zaposlovanju. Verjamem, da bomo to lahko storili, ker imajo druge države interes, da jih sklenemo. In seveda bomo varovali svoj trg dela, nizko stopnjo brezposelnosti, ki jo imamo in v tem kontekstu bomo tudi mi omejevali zaposlovanje v Sloveniji, tako kot ostale članice EU. Gre pa le za prehodno obdobje, ki je lahko dolgo maksimalno sedem let.
Pričakujete naval delavcev iz novih članic?
V primeru Slovenije tega ne bo, ker bomo ustrezno ukrepali.
Zadnji politbarometer je pokazal ponoven vzpon podpore liberalni demokraciji. Ste to pričakovali, kaj mislite, da je ustavilo padanje javne podpore LDS in tudi vaši vladi?
Najprej bi poudaril, de je to le ena izmed anket in da je potrebno biti ustrezno previden. Očitno pa je, da se volivke in volivci sprašujejo, komu dati podporo na volitvah. In zelo pomembno je, kako dela vlada, kake cilje ima in kaj počne. Mene sicer zelo veseli, da se je ta trend ustavil, vendar smo še zelo daleč od končnega uspeha. Za nas je predvsem pomembno, da delamo pomembne stvari za to državo in za te volivke in volivce. In s tem se sedaj ukvarjamo, z evropsko zakonodajo, reformami in delali bomo intenzivno še naprej. Upam in verjamem, da bodo volilci to na koncu spoznali in nas podprli.
Kakšen izid glasovanja pričakujete pri interpelacijah proti ministroma Kebru in Bohincu?
Pričakujem, da bosta dobila ustrezno podporo in da interpelaciji ne bosta uspeli. Menim, da nista upravičeni in da sta politični konstrukt pred volitvami.
Če bo ljudska stranka glasovala za interpelacijo - boste z njo razdrli koalicijsko pogodbo?
V tem primeru sam nimam kaj razdirati, saj bo potem ljudska stranka žal sama razdrla koalicijsko pogodbo, s tem ko jo bo kršila. Upam, da bodo v SLS še enkrat razmislili, v soboto se še enkrat dobimo na koalicijskem sestanku in upam in verjamem, da bodo zmagali argumenti.
Kaj pa tajno glasovanje v parlamentu? Rekli ste, da ga boste odpravili v nekaterih točkah?
Za nekatere funkcije so že sedaj glasovanja javna, na primer za vrhovnega sodnika, in ne vidim nobenega razloga, da pri teh evropskih funkcijah glasovanje ne bi bilo javno. To, kar se je zgodili, je nevzdržno in nedopustno in zato sem predlagal spremembo zakonodaje. Vlada bo spremembe predlagala že prihodnji teden in verjamem, da jih bo parlament sprejel. In prav je, da vidimo, kdo je tisti, ki se pravzaprav igra z javnim mnenjem in javnimi funkcijami. To je potrebno ustaviti.
