'Grčija samo simptom dogajanj v Evropi'

Na današnje pogajanja v Bruslju se je odzval tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Kot je poudaril, je Grčija samo simptom dogajanj v Evropi.

"Vprašanje Evrope ni samo, kako rešiti Grčijo, saj je ta del večjega problema. Ključno vprašanje torej je, ali ni Evropa "Krčija", v kateri se odvija proces krčenja in soočanja s strukturnimi zagatami,“ meni Golobič.

Slovenska politika se premalo ukvarja s težavami, s katerimi se sooča Evropa, pravi Golobič. Zato bo stranka jeseni DZ predlagala oblikovanje jasnih stališč glede potrebnih sprememb v EU. Meni sicer, da bo današnji vrh evroskupine le navidezno govoril o pomoči Grčiji, bistvo bo po njegovem mnenju kriza evra in EU.

Golobič: Nujno je, da se Slovenija angažira

V tem času se dogajajo prelomne stvari za Evropo, kjer prihaja v ospredje spoznanje, da na sedanji način ne gre več naprej, ni pa na dnevnem redu rešitve, kako naprej, je ocenil Golobič. "Dejstvo je, da se slovenska politika s temi vprašanji ukvarja premalo ali pa se z njimi ukvarja le za potrebe dnevnopolitičnega obračunavanja," je dejal.

Po njegovem mnenju je nujno, da se Slovenija kot polnopravna članica EU in območja evra angažira "z več drznosti, odkritosti in načelnosti, kot si jo lahko dovolijo veliki, seveda pa brez pogojevanja in ultimatov, ampak z iniciativo, ki ne bo ostala brez odmeva".

Do vključevanja zasebnih upnikov v reševanje Grčije prihaja prepozno, meni in dodaja, da se je s pomočjo s strani držav oz. davkoplačevalcev "socializiralo tveganje". "Zakaj bi 'diler' nehal prodajati, če odvisniku vsi sosedi pomagajo, da lahko še naprej kupuje," je ponazoril.

“Strategija EU je slaba”

Strategijo, ki so jo EU, posamezne države članice in Evropska centralna banka (ECB) izbrale ob nastopu recesije, je mogoče oceniti kot slabo in škodljivo ter nevzdržno za naprej, meni predsednik Zares. Varčevalna politika namreč ne vodi v povečevanje rasti, ampak v socialne nemire, politično nestabilnost in povečevanje dezintegracije, pravi in dodaja, da brez rasti ni mogoče zagotoviti vzdržnosti javnih financ oz. ekonomij.

Po njegovem mnenju je potrebna večja ekonomska, fiskalna in politična integracija, kar da bi manjšim državam, kot je Slovenija, koristilo, ne škodilo.

Golobič podpira idejo o ustanovitvi evropske bonitetne agencije in meni, da bi bilo treba zaostriti odgovornost velikih bonitetnih hiš.

Ob stresnih testih bank in zavarovalnic bi bilo treba, "če želimo, da evro preživi", po njegovem mnenju izvesti tudi stresne teste držav.

Žerjav: EU nima premišljene vizije niti strategije

Na dogajanje v povezavi z Grčijo se je odzval tudi predsednik SLS Radovan Žerjav. EU nima premišljene vizije niti strategije, kako bo v prihodnje reševala kritične javnofinančne težave držav v območju evra, kot je Grčija, meni Žerjav. Dodaja, da Slovenija ne more več pomagati drugim državam, saj je skrajni čas, da začne reševati sama sebe.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal Žerjav, je bil že prvi odziv EU na krizno stanje javnih financ v Grčiji "preuranjen in neustrezen". Opozarja, da podoben odziv EU v drugih primerih ne bo več mogoč, saj bodo še druge države, ki so pomagale Grčiji, same zašle v "brezizhoden položaj na rob bankrota".

Slovenija ne more več pomagati drugim državam v območju evra, saj je skrajni čas, da začne reševati sama sebe, meni predsednik SLS, ki pogreša jasen načrt, kako se bodo vse dosedanje pomoči Slovenije drugim državam evrskega območja vračale in kakšna zagotovila za to ima vlada.

Mencinger: Gre za pomoč nemškim in francoskim bankam

Priznani slovenski ekonomist Jože Mencinger je v pogovoru za oddajo Svet na Kanalu A dejal, da ne gre toliko za pomoč Grčiji, kot gre za pomoč nemškim in francoskim bankam. Večina dolga je namreč po njegovem mnenju dolg nemških in francoskih bank. “In to je tudi razlog, zakaj pomagamo in zakaj se to opravičuje z evrom.”

Prepričan je tudi, da je objektivno gledano Slovenija med najmanj zadolženimi evropskimi državami, če govorimo o javnem dolgu. Ta naj bi konec leta dosegel 45 odstotkov družbenega produkta, EU ima povprečje 65 odstotkov, Nemčija ima recimo 80 odstotkov.