S predavanjem v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem je Adamovich osvetlil vprašanje ustavnega prava in zaščite manjšin ter posamezne vidike, ki jih mora ustavno sodišče upoštevati pri presoji manjšinsko-pravnih pritožb.
Adamovich ni želel komentirati razsodbe ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, v diskusiji pa je ocenil, da so bile pri vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov od samega začetka narejene napake in da bi bilo treba dvojezično topografijo urediti že leta 1955 po podpisu Avstrijske državne pogodbe. Že uvodoma je poudaril, da razsodba o dvojezični topografiji nikakor ni bila njegova razsodba, temveč sklep kolegija ustavnih sodnikov, saj predsedujoči avstrijskega ustavnega sodišča praviloma nima pravice glasovanja. Ima jo le v primeru neodločenega izida glasovanja.
Za rešitev spora zaradi krajevnih napisov na Koroškem pa je Adamovich odločno pozval k preseganju zgodovinskih bremen, ki sožitje obeh narodov po njegovi oceni ovirajo že od leta 1919. Razsodba ustavnega sodišča o dvojezični topografiji pa je pravno povsem jasna. S pravnega vidika je uresničitev razsodbe v zvezni pristojnosti, na politični ravni pa bo vsekakor treba vključiti tudi Koroško, je pojasnil.
Manjšine potrebujejo večje pravice
Njegovo predavanje je bilo sicer namenjeno predvsem prikazu štirih vidikov pristojnosti, ki jih mora ustavno sodišče upoštevati pri presoji posameznih zadev ter predstavitvi posameznih pritožb s področja manjšinskega prava, o katerih je ustavno sodišče presojalo v preteklih desetletjih. Med njimi je izpostavil dejstvo, da je manjšinam na določenih področjih potrebno zagotoviti širše pravice kot večinskemu prebivalstvu, da je manjšinska zakonodaja v zvezni pristojnosti in da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe v primeru pomanjkanja ustrezne izvedbene uredbe neposredno uporaben.
Srečanje s Kučanom in Haiderjem
Adamovich je znova odločno zavrnil tudi vse trditve, da se je s slovenskim predsednikom Kučanom posvetoval o vprašanju dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. Po njegovem mnenju pri tem očitno igrajo pomembno vlogo emocije. Adamovich naj bi se drevi v Beljaku prvič po razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji srečal tudi s koroškim deželnim glavarjem Joergom Haiderjem, ki vztrajno zavrača možnost udejanjenja omenjene odločitve sodišča.
Odločitev o dvojezičnih napisih v roke občinam
Koroški deželni glavar Joerg Haider se je danes v Bolzanu srečal predsednikom južnotirolskega deželnega odbora Luisom Durnwalderjem. Največ pozornosti sta namenila pogovorom o skrbi za narodne manjšine, pri čemer je Haider menil, da sta nemško govoreča manjšina na Južnem Tirolskem in slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem neprimerljivi. Na novinarski konferenci je predstavil tudi svoj predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Po njegovem mnenju bi morali "popolnoma opustiti procentualni model in celotno vprašanje prenesti v pristojnost občin".
Kot je še dejal Haider, je razlika med nemško govorečo skupnostjo na Južnem Tirolskem in Slovenci na avstrijskem Koroškem v tem, da so prvi "jezikovna skupina, ki predstavlja večino v eni od dežel in manjšino v državi", medtem ko "Slovenci živijo razkropljeni na jugu Koroške". Zato njunega položaja ni moč primerjati, še posebej ne, kar zadeva dvojezične krajevne napise, meni koroški deželni glavar.
Haider naj bi se sicer nocoj v Beljaku prvič po razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji srečal s predsednikom tega sodišča Ludwigom Adamovichem. Haider vztrajno zavrača možnost udejanjenja odločitve ustavnega sodišča, ki je potrebni delež slovenskega prebivalstva za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem s sedanjih 25 odstotkov znižala na 10 odstotkov.
