Ameriški državni sekretar Colin Powell je konec minulega tedna senatnemu odboru za proračun predstavil predlog zunanjepolitičnega proračuna ZDA za leto 2005, vrednega skupaj 31,5 milijarde dolarjev ali 2 milijardi dolarjev več kot letos.
V delu proračuna, vrednega 8,4 milijarde dolarjev, ki financira delovanje State Departmenta v tujini, pa so znova predvidena tudi sredstva za pomoč Sloveniji v višini 3,4 milijona dolarjev. Od tega bosta 2 milijona dolarjev namenjena v okviru programa financiranja tujih vojsk (Foreign Military Financing - FMF), 950.000 dolarjev v okviru programa mednarodnega vojaškega izobraževanja in urjenja (IMET), 495.000 dolarjev pa bo Slovenija v letu 2005 dobila za programe preprečevanja širjenja oborožitve, za razminiranje, protiterorizem in izboljšanja nadzora nad izvozom in mejami.
Slovenija je po podatkih State Departmenta za FMF lani dobila 4 milijone dolarjev, letos pa bo dobila okoli 2,5 milijona dolarjev. Medtem ko se sredstva za FMF iz leta v leto krčijo, pa je pri sredstvih za IMET opaziti majhno rast v primerjavi z letom 2003, ko je Slovenija dobila 935.000 dolarjev, v letu 2004 in 2005 pa je predvidenih po 950.000 dolarjev. Za neproliferacijo, protiteroristične dejavnosti, razminiranje in povezane programe (NADR) ter izvozni nadzor in mejno varnost (EXBS) pa je Slovenija lani dobila 500.000 dolarjev, letos 365.000, za 2005 pa naj bi dobila 495.000 dolarjev.
Lanska sredstva zamrznjena
Izplačevanje ameriških sredstev je bilo lani in letos menda zamrznjeno, ker je Slovenija v skupini držav, ki zavračajo ameriške pritiske za podpis dvostranskega sporazuma z ZDA o imuniteti ameriških državljanov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), vendar večje dejanske škode zaradi tega ni bilo, saj za države članice zveze Nato velja izjema, ki bo veljala tudi za vse nove članice zavezništva, med katerimi bo od aprila letos tudi Slovenija.
Sloveniji je v obrazložitvi proračunskega predloga namenjenih precej laskavih besed, ki kažejo, da so zapleti iz lanskega leta, ko slovenska vlada ni hotela sprejeti dodatnih ameriških proračunskih sredstev za svoje članstvo v protiiraški koaliciji, pozabljeni. Predsednik ZDA George Bush je marca lani v prošnji za dodatna proračunska sredstva v letu 2003 predvidel tudi 4,5 milijona dolarjev za Slovenijo kot članico protiiraške koalicije. Na pritožbo slovenske vlade, da je Slovenija sicer del protiteroristične koalicije, ne pa tudi protiiraške, State Department denarja Sloveniji ni namenil. Američani so si takrat očitno napačno razlagali slovenski pristop k vilniuški izjavi kandidatk za vstop v Nato, ki je podprla Powellov februarski govor o Iraku v Varnostnem svetu ZN.
Slovenija most med Vzhodom in Zahodom
State Department pravi, da je Slovenija most med Vzhodom in Zahodom in ameriška partnerica, ki igra ključno vlogo pri izvozu miru in stabilnosti na območje JV Evrope. Slovenija je miroljubna država s srednje velikim nacionalnim dohodkom, ki je dejavnik stabilnosti na območju, prepletenem s krizami, zato bodo ZDA še naprej podpirale politično in gospodarsko tranzicijo, dokler se ne razvije v polnopravno evroatlantsko partnerico. Slovenska integracija in njeno sodelovanje v zahodnih ustanovah bo sila za mir, še posebej zaradi zgodovinskih, kulturnih, socialnih in političnih vezi z državami nekdanje Jugoslavije, še piše v dokumentu.
Najpomembnejša cilja ameriške vojaške pomoči Sloveniji sta modernizacija in reforma vojske ter izpolnjevanje Akcijskega načrta za članstvo v Nato (MAP). Slovenija je doslej uporabljala sredstva iz FMF za izobraževanje vojaških častnikov, računalniški simulacijski center in opremo za urjenje majhnih pehotnih enot. Čeprav lahko Slovenija zaradi trdnega gospodarstva večino nalog plačuje sama, pa je nadaljevanje ameriške pomoči ključnega pomena za dokončanje reform in preobrazbe, meni State Department.
Glavni cilji FMF so izboljšanje bojne pripravljenosti slovenske vojske, nadaljevanje prestrukturiranja po standardih zveze Nato, kar bi se moralo končati leta 2010, pomoč enoti za protijedrsko, kemično in biološko vojskovanje, izboljšanje sistema poveljniških komunikacij in podobno. Slovenija lahko v letu 2005 dobi tudi posebno darilo, to je višek ameriške vojaške opreme (Excess Defense Articles - EDA). Prek programa IMET pa bodo ZDA Sloveniji še naprej pomagale izobraževati slovenske vojake in civiliste v načelih varovanja človekovih pravic, vladavine prava, civilnega nadzora nad vojsko in podobno. State Department meni, da bo IMET pomagal k razvoju "dobro uravnoteženih vojaških sil, izurjenih in bojno sposobnih na vseh ravneh poveljevanja ter temelječih na vladavini prava, civilnega nadzora nad vojsko in človekovih pravicah."
Pomoč tudi ostalim državam nekdanje SFRJ
Ameriško pomoč bodo v letu 2005 dobile tudi ostale države z območja nekdanje SFRJ, in sicer vse precej več kot Slovenija. Srbija in Črna Gora sicer ne bo dobila denarja za IMET, ker ni podpisala sporazuma o imuniteti Američanov pred ICC, čeprav je 250.000 dolarjev rezerviranih za primer, če si premisli. Beograd pa bo dobil 735.000 dolarjev za NADR in EXBS ter 800.000 za uničevanje lahkega orožja, kot tudi 102 milijona dolarjev iz programa pomoči vzhodni Evropi (SEED) za politične in gospodarske reforme. ZDA se zavedajo, da je pospeševanje vključevanja v evroatlantske povezave in sprejemanje zahodnih standardov s strani SČG ključnega pomena za stabilizacijo Balkana in za umik enot zveze Nato iz sosednjih držav. State Department za leto 2005 predvideva 72 milijonov dolarjev SEED pomoči posebej tudi za Kosovo.
Hrvaška prav tako ne bo dobila denarja za IMET in FMF, ker ne popušča pritiskom glede ICC, bo pa prejela 20 milijonov dolarjev za SEED in 690.000 dolarjev za NADR EXBS. Makedonija, ki je podpisala sporazum o ICC, bo dobila denar za FMF (6,5 milijona dolarjev), IMET (650.000 dolarjev), SEED (34 milijonov dolarjev) in NADR EXBS (400.000 dolarjev), 1,9 milijona dolarjev pa bo šlo za ameriške mirovne korpuse, ki delujejo v Makedoniji. Nagrajena bo tudi Bosna in Hercegovina, ki bo za FMF prejela 2,5 milijona dolarjev, za IMET 900.000 dolarjev, za NADR EXBS 500.000 dolarjev, za SEED 41 milijonov dolarjev in za uničevanje lahkega orožja 400.000 dolarjev. Vse seveda pod pogojem, da bo kongres potrdil predlog proračuna, vendar bi bilo izjemno presenečenje, če ga ne bi.
