Da je bilo zbrati 1,2 milijona podpisov precej težja naloga, kot si je kdajkoli predstavljala, je ob pomembnem mejniku sporočila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Dodala je, da je bilo vzpostaviti gibanje v vseh državah Evropske unije je bil izziv, "ki se ga na tako sistematičen način še nihče ni lotil". "Pa nam je uspelo. Imamo jih – in imamo skupnost, ki je pripravljena fajtati naprej," je zapisala ob fotografiji.
Dodala je, da se je velikokrat zdelo, da ne bodo zmogli, a da se je nato sestavila srčna, močna ekipa, ki je kampanjo pripeljala do konca. "To je zmaga vseh njih. In tudi tisočih drugih, ki so kampanjo vzeli za svojo. V čast mi je, da sem lahko koordinirala to gibanje," je še zapisala.
Pogoje, da pobudo obravnava Evropska komisija, so sicer dosegli že decembra lani, a so z zbiranjem podpisov nadaljevali, ker Evropska komisija upošteva le pravilno izpolnjene podpise, teh pa mora biti najmanj milijon.
Kot so ob tem v inštitutu sporočili na družbenem omrežju, jim je uspelo preseči prag za potrebne podpise v 18 državah Evrope. "To je dokaz, da lahko skupaj premikamo meje. Da se nismo pripravljeni sprijazniti z nepravičnostjo. Da verjamemo v prihodnost, v kateri bo vsaka oseba imela pravico odločati o svojem telesu," so še zapisali pri inštitutu.
Opozorili so, da se kampanja z zbranimi podpisi sicer še ni končala. Sedaj morajo namreč še uradno zaključiti zbiranje podpisov in jih začeti vlagati v vseh državah članicah. Nato pa bodo morali evropske institucije prepričati, da je prišel pravi čas, da se splav zaščiti na ravni EU, je v objavi na Instagramu še pojasnila Kovačeva.
Inštitut je začel zbirati podporo aprila, junija pa je zbral več kot pol milijona podpisov in hkrati presegel minimalni prag števila podpisov v najmanj sedmih državah EU.
Pogoj za predložitev državljanske pobude Evropski komisiji je, da predlagatelji v enem letu zberejo milijon podpisov in presežejo nacionalni prag podpisov v vsaj sedmih državah EU.

S pobudo Moj glas, moja izbira inštitut opozarja, da danes več kot 20 milijonov žensk v Evropi nima dostopa do varnega splava. Nesprejemljivo se jim zdi, da ženske na Poljskem še vedno umirajo, ker nimajo dostopa do splava in da so prisiljene prepotovati na tisoče kilometrov ali iskati nevarne alternative, ker ginekologi ne želijo opravljati splava zaradi ugovora vesti. V luči tega zahtevajo konkretne spremembe, ki bi vplivale na življenja milijonov žensk v EU.