Po volitvah: zanimivosti v ozadju

V majhnem kraju v Kentuckyu, s 500 prebivalci, so potekale še volitve za župana, na katerih je zmagal pes po imenu Wilbur. Njegova zmaga ni zelo presenetljiva, med ostalimi kandidati za županski položaj so bili še osel, kokoš, maček. Takšna je pač tradicija v tem mestu in prebivalcem se zdi zabavna. 

Ko smo že ravno pri živalih in ameriških volitvah, še eno zabavno dejstvo. Na prvi pogled zelo resni in skrajno religiozni in konservativni Trumpov podpredsednik Mike Pence ima izjemno ima rad svojega zajca, ki mu je ime Marlon Bundo, o njegovem življenju pa je tudi napisal knjigo. 

So se pa med sedanjimi volitvami zgodile še druge zanimive stvari, ki bodo ponekod lahko ključno vplivale na življenje ljudi. 

V zgodovino bo šla prva zmaga transspolne kandidatke. V senatu bo predstavljala zvezno državo Delaware. 

Georgio pa bo v predstavniškem domu kongresa zastopala kandidatka, ki odkrito podpira gibanje QAnon, gibanje torej, ki verjame, da svet vodi elita, ki pije kri dojenčkom, drugi pa so tako ali tako kloni ali reptili. 

Najbolj dolgoročen in zanimiv je bil referendum, ki je potekal v Oregonu. Na njem so volivci odločili, da v Oregonu ne bodo več preganjali in kaznovali ljudi zaradi posedovanja droge, katerekoli, se pravi tudi kokaina, heroina. Za kako revolucionarno odločitev gre, si je sploh težko predstavljati, v državi, kjer lahko ponekod že samo zaradi nekaj marihuane sediš leta. 

Zanimivo je tudi, da so se pri tem zgledovali po eni izmed evropskih držav. Portugalska je edina država, ki je že pred 20 leti dekriminalizirala droge. V državi, kjer je bil to velik problem, so v dveh desetletjih zabeležili izrazit upad okužb s HIV, predvsem pa kar 60-odstoten upad kaznivih dejanj, povezanih z drogo. Zakaj se še druge države ne zgledujejo po očitno izjemno delujočem portugalskem modelu, je kar nerazumljivo. 

Kot je včasih tudi težko razumeti odločitve volivcev. V Montani so izvolili guvernerja, njegov program pa bo nedvomno povzročil, da bo veliko ljudi živelo precej slabše. Guverner, ki je bil leta 2018 še član predstavniškega doma kongresa in to njegov najbogatejši član, bo šel z vso močjo nad pravice delavcev, na sindikate, na pravico do abortusa, zamrznil bo financiranje države, bo pa odpravil limit za financiranje strank. 

Kako šele razumeti, da je skoraj 70 milijonov ljudi znova volilo Donalda Trumpa. Tokrat ni izgovorov, volivci so ga lahko gledali in poslušali 4 leta. Z vsemi lažmi, vulgarnostmi, neumnostjo, pokvarjenostjo in tako naprej. Na koncu pa so rekli, kot mala Kirsten Dunst v filmu o vampirjih, ko prvič okusi človeško kri, "I want some more, hočem še". 

Ljudje so ga torej volili, ne po pomoti in ne ker se ne bi zavedali, kakšen je, ampak so ga volili ravno zato, ker je takšen. In takšen jim je všeč. Še vedno se jim zdi, da je prst v oko eliti, oziroma, kot bi rekla njegova žena Melania, morda res kdaj kaj reče, kar ni primerno, je pa vedno iskren. Takoimenovana iskrenost pa je tako ali tako v zadnjih letih postala sinonim za robatost, vulgarnost, nesramnost in grožnje. Ampak, priznajmo, ker je veliko ljudi v resnici natančno takšnih, se v tem lepo najdejo in potem volijo domnevno sebi enakega. In so na to ponosni. Predpostavka, da jih bo morda sram, ker je Trump takšen, kot je, je popolnoma zgrešena. 

Gre za spopad vsaj dveh različnih vrednostnih sistemov, dveh različnih naracij, besednjaka. Na prvi pogled dva različna svetova. 

V resnici pa niti niso tako različni. Če je Reagan začel rahljati regulativo, kar je na koncu pripeljalo do teh ogromnih razlik v bogastvu in propadanja srednjega razreda, ni bil predsednik Clinton pri tem prav nič boljši. Tudi če bi pogledali okoljsko agendo, so približno vsi na istem. Obama pa je recimo zmetal več bomb v tujini kot Trump. Borze in veliki kapital pa se tudi prav nič ne bojijo zmage Bidna, nasprotno. 

ZDA so sicer imele priložnost, da bi prav na teh volitvah imeli kandidata, ki dejansko zastopa vsebinsko nekoliko drugačno politiko, Bernieja Sandersa, pa so to priložnost izpustili. 

Kljub temu pa so, še posebej s prihodom Trumpa, in njegovih občudovalcev in sledilcev po svetu, postale te razlike, kot  jih vidimo in slišimo pri Trumpu in Bidnu, kar ključne in velikega simbolnega pomena.