"Socialna komponenta tega paketa je precejšnja," je dejal minister za finance Andrej Šircelj in poudaril, da verjamejo, da bodo dodatki izboljšali socialni položaj tistih, ki so ga najbolj potrebni.
Upokojenci bodo deležni posebnega dodatka, kot so ga bili deležni že spomladi, ko je bil sprejet PKP1. Vsi upokojenci, katerih pokojnina znaša do 510 evrov, bodo prejeli dodatnih 300 evrov, tisti, katerih pokojnina znaša do 612 evrov, bodo prejeli 230 evrov, tisti, katerih pokojnina zanaša do 714, pa 130 evrov. Dodatek bodo prejeli skupaj z decembrsko pokojnino.
Dodatek bodo dobili tudi zaposleni, ki imajo manjšo plačo kot znašata dve minimalni plači. Dodatek v višini 200 evrov bo zaposlenim izplačalo podjetje, in sicer že z decembrsko plačo v januarju. Podjetja bodo nato na Furs skupaj z dokazilom, koliko zaposlenim so dodatek izplačali, poslala ustrezna dokazila.
Študentje bodo dobili dodatek v višini 150 evrov, enako kot spomladi na podlagi enostavne prijave, izplačal pa ga bo Furs.
Starši, ki se nahajajo v prvem do petem dohodkovnem razredu, bodo dobili za vsakega otroka 50 evrov dodatka. Starši, ki imajo tri ali več otrok, bodo dobili poseben dodatek, in sicer 100 evrov tisti s tremi otroki in 200 tisti, ki imajo štiri ali več otrok.
Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka 150 evrov so nosilci in člani kmetije, starejši od 65 let, ki niso hkrati prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence in katerih obdavčljivi dohodki za 2019 niso presegli 591,20 evra na mesec.
Izredno pomoč bodo prejeli tudi starši novorojenčkov, in sicer v višini 500 evrov, za dvojčke 1000 evrov.
Verski uslužbenci bodo dobili temeljne dohodke v znesku 700 evrov. Država jim bo krila tudi plačilo prispevkov.
Zvišanje urne postavke za tiste, ki delajo v rizičnih pogojih
Tistim, ki delajo v posebno rizičnih pogojih, kot tudi tistim, ki delajo v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov. Do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije so upravičeni javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače.
Država bo plačala hitre teste
Kot je dejal minister Šircelj, bodo sredstva za izvedbo množičnega testiranja zagotovili iz proračuna RS oziroma sredstev EU. Ocene, koliko bo to stalo državo, minister še nima.
Kritje fiksnih stroškov za podjetja
Najbolj prizadeta podjetja bodo dobila posebne kredite javnega sklada za podjetništva, jamstva bo deloma dala država. "To pomeni, da bodo ta podjetja, ki so danes večinoma zaprta, pridobila dodatna obratna sredstva, da bodo lahko preživela, obstala na trgu in ko bo kriza minila, z velikim zagonom začela znova poslovati," je dejal Šircelj.
PKP7 prinaša tudi spremembe na področju kritja fiksnih stroškov za podjetja - 1000 evrov mesečno na zaposlenega, če so prihodki od prodaje upadli za 30 do 70 % in 2000 evrov mesečno na zaposlenega, če so prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %.
Sprva je bilo načrtovano, da bo predlog sprejela že v sredo, vendar takrat predloga ni obravnavala, saj predsednik DeSUS Karl Erjavec ni prišel na sestanek predsednikov koalicijskih strank, predlog pa ob več odprtih vprašanjih tako ni bil usklajen.
V zakonskem besedilu je po Šircljevih besedah zapisana tudi rešitev za najemnike poslovnih prostorov, ki niso v lasti države ali občin in jim zato v primeru upada prihodkov zaradi epidemije ne pripada oprostitev plačila najemnine.
V enem od osnutkov sedmega protikoronskega zakona, ki je pred časom krožil v javnosti, je bila zapisana tudi zamrznitev minimalne plače. "V danes sprejetem predlogu zakona te določbe ni," je zagotovil Šircelj. Sam meni, da bi se morali o tem vprašanju dogovoriti delodajalci in delojemalci sami.
Izteka se čas za oddajo vlog
V kratkem se izteče rok za oddajo vloge za pridobitev pomoči po zadnjih protikoronskih zakonih. Še do konca decembra je čas za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka, povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok, povračila fiksnih stroškov ter poenostavljenega plačila davčnih obveznosti, so medtem spomnili na Fursu.
Do mesečnega temeljnega dohodka so v skladu s petim protikoronskim zakonom upravičene samozaposlene osebe, ki se v epidemiji covida-19 soočajo s težavami pri poslovanju. Dejavnost morajo opravljati najmanj od letošnjega 1. septembra, pogoj pa je padec prihodkov v letu 2020 za 20 odstotkov glede na lani.
Tisti samozaposleni in družbeniki, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za oktober, november in december prejeli temeljni dohodek v višini 1100 evrov. Za samozaposlene v kulturi, ki jim država že zdaj plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je ta znesek določen v višini 700 evrov na mesec. Kmetje, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko prejmejo 940 evrov na mesec.
Izjavo je mogoče oddati zgolj prek sistema Finančne uprave RS (Furs) eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije. To je treba storiti najpozneje do 31. decembra. Furs upravičencem mesečni temeljni dohodek tudi izplačuje.
Samozaposleni, družbeniki in kmetje lahko na podlagi petega protikoronskega zakona zaprosijo za delno povračilo izpada prihodkov zaradi odrejene karantene ali obveznosti varstva otrok. Vrednost tega ukrepa je od 250 do največ 750 evrov mesečno, vendar se izključuje z ukrepom mesečnega temeljnega dohodka. Tudi ta obrazec je na voljo v eDavkih.
Na podlagi šestega protikoronskega zakona lahko pravne in fizične osebe z vsaj enim zaposlenim, ki so bile registrirane najpozneje do 1. septembra, pa tudi samozaposleni ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe, zaprosijo za pomoč države pri plačilu fiksnih stroškov.
Tudi ta ukrep velja za zadnje tri mesece tega leta, rok za oddajo vloge prek sistema eDavki je prav tako 31. december. Finančna uprava bo pomoč izplačala v enkratnem znesku do 20. januarja 2021.
Za to pomoč lahko zaprosijo tisti, ki jim bodo prihodki v zadnjem letošnjem četrtletju upadli za vsaj 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Višina pomoči je odvisna od zmanjšanja prihodkov - v primeru več kot 70-odstotnega upada prihodkov znaša 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje za posamezni mesec, v primeru 30- do 70-odstotnega upada pa 0,6 odstotka.
Šesti protikoronski zakon poslovnim subjektom ponuja milejše pogoje za obročno plačilo in odlog plačila davkov. Ukrep za zdaj velja do konca leta 2020, vendar ga lahko vlada še za šest mesecev podaljša. Tudi ta obrazec je na voljo v eDavkih.
KOMENTARJI (1630)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.