Ali bo vlada popustila sindikatom ali bo tvegala stavko? Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v oddaji Svet na Kanalu A dejal, da "nihče ne govori o tem, da se zakon o minimalni plači ne bi uveljavil, gre samo za poskus, ali lahko v času zdravstvene in gospodarske krize najdemo kompromisno rešitev, ki bi omogočila, da se vsa delovna mesta, ki so zaradi krize ogrožena, rešijo". Delodajalci sicer pravijo, da bi dvig minimalne plače lahko ogrozil 30.000 delovnih mest.
Minimalna plača se v skladu z zakonom o minimalni plači vsako leto s 1. januarjem poviša po formuli – znesek minimalnih življenjskih stroškov, ki jim prištejejo najmanj 20 odstotkov. Letos je tako znašala 940 evrov bruto, na novega leta dan bi se morala povišati za približno 100 evrov bruto oziroma na 740 evrov neto brez dodatkov.
Počivalšek je danes na Ekonomsko-socialnem svetu predlagal kompromisni predlog, po katerem bi eno četrtino leta pokrili delojemalci, polovico leta bi krila in subvencionirala država, zadnjo četrtino leta pa bi na svoja pleča prevzeli delodajalci. A ta kompromis ni bil sprejet.
V sedmem protikoronskem paketu zamrznitve minimalne plače brez doseženega kompromisa ne bo, je še zatrdil Počivalšek. "Kot gospodarski minister sem razočaran nad tem, da v teh kriznih časih nismo našli možnosti, da bi ohranili vsako delovno mesto." V osnutku PKP 7 je sicer že bila predvidena zamrznitev minimalne plače, a v zadnji različici, ki so jo prejeli socialni partnerji, tega določila ni. Če ne bo doseženega dogovora, bo zakon o minimalni plači začel veljati, zatrjuje gospodarski minister.
Levica ne izključuje zbiranja podpisov za referendum
"Ta kriza se ni zgodila sama od sebe, ta kriza je otrok te vlade," ki se je ukvarjala z rušenjem STA, napadi na RTV in medije, namesto z zdravstveno krizo, pa je v oddaji Svet dejal koordinator Levice Luka Mesec. Ukrepi, ki veljajo že sedem tednov, se ne prijemajo. "Problem je, da je vlada izgubila zaupanje. V tej slepi ulici se nismo znašli zaradi covida-19, ampak zaradi vlade. Ko Počivalšek govori, da bi zamrznil minimalno plačo, govori, da bi na plečih delavcev plačal stroške, ki jih je povzročila vlada."
Mesec je prepričan, da bi bila splošna stavka, s katero so zagrozili sindikati, bistveno dražja kot dvig minimalne plače. Dodaja tudi, da so med koronsko krizo številni zaposleni delali in izpostavljali svoje zdravje, da bi krizo prebrodili s čim manj žrtvami: "Najmanj, kar si zaslužijo, je, da ob novem letu dobijo vsaj minimalni dvig minimalne plače."
Mesec prav tako ni izključil možnosti zbiranja podpisov za referendum. "Ta vlada bo v dveh letih državo zadolžila za deset milijard evrov. Ko je treba najti 40 evrov za dvig minimalnih plač, pa gospod Počivalšek pravi, da tega denarja ni. Tega enostavno ne razumem," pravi Mesec.
"Najprej je treba nekaj ustvariti, da lahko nato trošiš," se je na to odzval Počivalšek. Dodal je, da je od vseh vpletenih pričakoval, da se bodo lahko zedinili glede kompromisa, ki bi omogočal, da se ohranijo vsa delovna mesta. "Če bi bilo to obdobje brez krize, ne bi niti z besedo interveniral glede uveljavitve zakona o minimalni plači."
Počivalšek: K sproščanju ukrepov bi lahko pristopili tudi regionalno
Vlada se bo jutri na Brdu pri Kranju sestala z direktorji bolnišnic, nato pa še s predstavniki gospodarstva, in odločala o morebitnem sproščanju ukrepov. Počivalšek zagovarja odprtje vsaj tistih dejavnosti, ki se zdaj odvijajo na črno, saj bi tako te dejavnosti vsaj potekale po navodilih NIJZ in nadzorom. "K sproščanju bi lahko pristopili tudi regionalno," je še dodal.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.