Na varuha človekovih pravic se je z vprašanjem glede ponovne uvedbe obveznega nošenja zaščitnih mask v zaprtih prostorih obrnila državljanka, ki se ni strinjala z vladnim odlokom, ki znova velja od 25. junija. Kot so pojasnili pri varuhu, je državljanka zatrjevala, da za ukrep ni podlage, ker niso bile (ponovno) razglašene izredne razmere oziroma epidemija. Ukrep je ocenila za nesorazmeren poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ob tem pa pri varuhu opozarjajo, da ima sicer lahko vsak posameznik pomisleke in dvome o ustreznosti in učinkovitosti nošenja mask za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, a so tovrstne ocene domena epidemiološke stroke. Zato odlok tudi določa, da strokovno utemeljenost ukrepov vlada ugotavlja vsakih 14 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, ali naj se še uporabljajo, ali pa jih spremeni oziroma odpravi, so izpostavili.
Gre za primer 'nepopolne pravne norme'
Pri varuhu so izpostavili, da je vlada obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih in obvezno razkuževanje rok uvedla z odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim koronavirusom. Odlok je sprejela na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pa je po pojasnilih varuha splošna določba. Globe za kršitve pa so v zakonu o nalezljivih boleznih predvidene samo za neupoštevanje ukrepov, sprejetih na podlagi drugega poglavja omenjenega zakona.
Prav zaradi tega posameznika, ki na zaprtem javnem kraju ne nosi zaščitne maske, po mnenju varuha ni mogoče kaznovati za prekršek. "Četudi je ukrep ubeseden kot obveznost, gre za primer t. i. nepopolne pravne norme, za kršitev katere ni predpisana sankcija in s tem podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Skladno s presojo ustavnega sodišča tovrstne nepopolne pravne norme dejansko ne posegajo v pravni položaj posameznika," so opozorili pri varuhu.
Dosledno sankcioniranje kršiteljev bi bilo praktično nemogoče
Pri varuhu ocenjujejo, da se je vlada odločila opredeliti ukrep nošenja mask brez možnosti sankcioniranja, ker je želela javnosti predvsem močneje sporočiti, da ocenjuje, da je ukrep nošenja mask pomemben za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, in izpostaviti dolžnost posameznikov, da varujejo svoje zdravje in zdravje drugih.
Glede na to odločitev se vlada po mnenju varuha zaveda, da bi bila prisilna implementacija take zapovedi nemogoča ali neučinkovita. Ukrep obveznega nošenja mask se namreč nanaša na vse osebe v državi in vse zaprte javne prostore. "Ukrep ima torej izredno širok domet, zaradi česar gre predvidevati, da bi bilo preverjanje njegovega upoštevanja in dosledno sankcioniranje kršiteljev pravzaprav praktično nemogoče, morebitno sporadično sankcioniranje zgolj nekaterih kršiteljev pa bi imelo videz arbitrarnosti," ugotavljajo pri varuhu.
Če pa bi se komu pripetilo, da bi bil zaradi neuporabe zaščitne maske kaznovan, pri varuhu takega posameznika pozivajo, naj jih seznani s konkretnimi postopki.
Nošenje maske je osebna odgovornost posameznika
Na zdravstvenem inšpektoratu so opozorili, da odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim koronavirusom v zaprtem javnem prostoru določa obvezno uporabo zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza. "Iz napisanega se torej razume, da je skladnost s predpisom dosežena, ko so z masko ali drugo obliko zaščite prekrita usta in nos," so opozorili na inšpektoratu. Mnogi namreč masko uporabljajo napačno, tako da prekrijejo le usta, ne pa tudi nosa.
Zakon o nalezljivih boleznih določa, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in tudi dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih ljudi pred temi boleznimi. "Zato ves čas poudarjamo osebno odgovornost posameznika, saj z upoštevanjem priporočil vsi pripomoremo k preprečevanju ponovnih izbruhov nalezljive bolezni covid-19," je pojasnila Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata.
Inšpektorji na terenu v primerih, ko gostje lokalov v notranjih prostorih ne uporabljajo zaščitne maske, zgolj opozarjajo. "Praviloma gostje opozorilo takoj upoštevajo, s tem pa je namen preprečevanja širjenja virusa dosežen," pravijo na inšpektoratu.
KOMENTARJI (353)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.