Včeraj smo v Sloveniji na okužbo z novim koronavirusom testirali 6340 oseb, od tega jih je bilo pozitivnih 1612, kažejo podatki Covid-19 sledilnika. Delež pozitivnih testov je bil tako 25,43-odstoten(oziroma eno odstotno točko nižji kot v četrtek). Umrlo je doslej največ bolnikov na dan - covid-19 je namreč terjal še 34 življenj, je sporočila Vlada RS. Kot je pojasnil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je 27 bolnikov umrlo v bolnišnicah, sedem pa v domovih za starejše občane.
Trenutno je hospitaliziranih 1084 bolnikov (število bolnikov v bolnišnicah se je v petek povečalo za 15), od tega 178 v enotah intenzivne nege (kar je deset več kot dan prej). 113 jih je priključenih na respirator, 93 pa so jih medtem iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo. Največ bolnikov s covidom-19 (273) zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, 173 jih je hospitaliziranih v UKC Maribor, 133 pa v Splošni bolnišnici (SB) Celje. Ostalim zdravstveno in bolnišnično oskrbo nudijo v drugih (tudi negovalnih) bolnišnicah po državi.
Po zadnjih podatkih Sledilnika imamo trenutno v državi 22.979 aktivnih primerov okužbe, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa znaša 1096.
V Sloveniji smo doslej skupno potrdili 44.270 primerov okužbe, umrlo je 531 bolnikov s covidom-19.
Beovićeva: Situacija je v bolnišnicah na zgornjem robu
Kot je pojasnila infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović, najnovejše številke kažejo, da se morda res bližamo vrhuncu drugega vala epidemije. "Trenutno smo v situaciji, ko je tisto, kar nam res pove o gibanju epidemije, število hospitaliziranih bolnikov, in sicer zaradi sprememb v načinu testiranja. Tu moramo biti previdni pri interpretaciji podatkov," je opozorila.
Beovićeva je dodala, da je bila malenkost optimistična že prejšnji konec tedna, pa se je tekom tedna izkazalo, da za to ni bilo razloga, saj so se bolnišnice skokovito polnile. "Situacija je v bolnišnicah na zgornjem robu," je ponovila. Čas bo po besedah Beovićeve pokazal, kje smo.
"Na vsak način moramo ne samo spraviti situacijo v nek plato, ki pomeni, da lahko situacijo vzdržujemo z ukrepi, ki jih imamo. Na vsak način pa si ne želimo, da bi ti ukrepi trajali, saj so za naša življenja zelo neprijetni, dobesedno ogrožajoči sami po sebi. Želimo si, da bi ti ukrepi imeli učinek, ki bi obrnili krivuljo navzdol, saj bo lahko samo v tem primeru možno govoriti o sproščanju in nekoliko bolj normalnem življenju vsaj nekaj časa," je pojasnila.
Je pa infektologinja dodala, da nas čaka še nekaj mesecev takega življenja. "Moramo biti izjemno previdni, saj lahko ogromno naredimo na individualni ravni. Od tega je odvisno, ali bodo potrebni ukrepi na državni ravni. Pričakujemo, da bo naslednje leto del težav rešilo učinkovito cepivo. Do takrat je treba zdržati s čim manj žrtvami," je sklenila.
Cizelj z IJS: Upočasnitev rasti novih okužb še prenizka za zaustavitev epidemije
Trenutni podatki kažejo na rast epidemije covida-19. Če bodo ukrepi, sprejeti 26. oktobra, zadostni, je mogoče pričakovati vrh epidemije, pa je ocenil vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj. Število okužb sicer upada, a po njegovih besedah ta upočasnitev še ni dovoljšna, da bi ustavili epidemijo.
Še vedno je najzanesljivejši podatek število bolnikov v bolnišnicah. Reprodukcijsko število trenutno znaša 1,5, kar pomeni, da se število pozitivnih primerov podvoji v 12 ali 13 dneh, je pojasnil Cizelj.
"Če bodo ukrepi, sprejeti 26. oktobra, dovolj učinkoviti, lahko v nekaj dneh pričakujemo vrh epidemije," je povedal. Mogoče pa je tudi, da ukrepi niso zadostni in da bo število okužb še naraščalo. "Kako hitra bo ta rast, je danes nemogoče napovedati," je dodal.
Rast števila novih okužb se je upočasnila, a ta upočasnitev še ni dovoljšna, da bi ustavila epidemijo. "Pred tem je bilo reprodukcijsko število okoli dva, številke so se podvojile v šestih dneh. Zdaj smo na 1,5, številke pa se podvojijo na 12 ali 13 dni. Vsekakor imamo počasnejšo rast in to je po vsej verjetnosti posledica ukrepov, ki so bili sprejeti okoli 20. oktobra," je pojasnil Cizelj.
Takrat je začela veljati prepoved gibanja v nočnem času, druženje se je omejilo na največ šest oseb, prehajanje med občinami pa ni bilo več mogoče. Naslednji dan, 21. oktobra, pa so tudi v goriški in v primorsko-notranjski regiji začeli veljati strožji ukrepi, kot sta obvezno nošenje maske na prostem in prepoved delovanja gostinskih lokalov.
Kot je dejal Cizelj, regijskih podatkov z njihovim modelom sicer ne spremljajo.
Po spremenjenem režimu testiranja bo, tako Cizelj, treba še počakati na stabilizacijo številk. "Sprememba v načinu testiranja povzroči nekaj dni zamude," je pojasnil in dodal, da so podobno zamudo zabeležili tudi v prvem valu.
KOMENTARJI (666)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.