Tretji protikorona paket: koga in v kolikšni meri bo reševal?

Čez 14 dni naj bi v veljavo stopil že tretji tako imenovani protikorona paket. Ta je sicer daleč najmanj obsežen do zdaj, saj so v njem predsem trije ključni ukrepi: podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo doma, pridružuje se mu še shema za skrajšani delovni čas, Slovenci pa se seveda najbolj veselijo 200-evrskih bonov za pomoč domačemu turizmu. Končne ocene sicer še ni, a za vse skupaj bo država znova potrebovala več 100 milijonov evrov.

Besedilo so danes usklajevali socialni partnerji, kakšen pa je končni izplen?

Predlog naj bi šel pri podaljšanju ukrepa čakanja na delo v smeri, da čakajoči ne bi več prejel 80 odstotkov svoje plače, ampak 80 odstotkov nadomestila za brezposelnost, ki pa je omejeno na 892 evrov bruto oziroma 633 evrov neto, ne glede na to, za kakšno plačo je zaposleni delal. Delodajalci pa pri tem opozarjajo, da je tak ukrep nesmiselen, saj ne dosega namena - da bi nekdo torej počakal na delo doma. Pravijo, da bo tako nekdo, ki je do zdaj prejemal povprečno plačo in ima kredite, s takim zneskom enostavno obupal, oni pa bodo na tak način izgubili dober kader.

Drugič, skrajšani delovni čas: do pomoči bodo upravičeni delodajalci, ki nimajo dela za vsaj desetino zaposlenih, vseeno pa bodo morali posameznemu delavcu zagotavljali najmanj polovični delovni čas, to je 20 ur na teden. Ti bodo iz proračuna dobili od dobrih 112 evrov do 448,5 evrov za subvencioniranih 20 ur. Tu bo na voljo vsaj 100 milijonov iz Evropskega socialnega sklada, ni pa še jasno, kaj bo, če tega denarja zmanjka - gospodarstvo namreč ocenjuje, da bi lahko potrebovali celo 400 milijonov. Prav tako danes ni bilo dorečeno, ali bo eno podjetje lahko kombiniralo oba ukrepa.

Pri ukrepu subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa posebej v turizmu opozarjajo, da tak ukrep njim ne koristi dosti, saj se v turizmu avtobusni voznik na primer ne more zamenjati po štirih urah in oditi domov, zato predlagajo podaljšanje ukrepa čakanja na delo kot je veljal v drugem protikoronskem paketu. "Tretji paket naj bi bil namenjen turizmu. Žal ukrep čakanja na delo, ki je najpomembnejši del tega paketa, ne kaže da bi bil temu namenjen. Mi potrebujemo čakanje na delo vsaj do marca 2021," je kritičen Mišo Mrvaljevič iz Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Tudi ukrep, ki se tiče skrajšanega delovnega časa, v turizmu po njegovem ni uporaben. "In vavčerji, ki jih ponuja vlada, so žal omejeni na zelo ozko število ponudnikov, in izpuščajo večji del gostinskega in turistične ponudbe Slovenije," pravi.

In tudi okoli vavčerjev je danes še veliko nejasnosti. Po zadnjem predlogu naj bi bili upravičeni do 200-evrskega vavčerja vsi polnoletni državljani Slovenije, tudi samozaposleni, vsi upokojenci in kmetje, s čimer se je na Twitterju že pohvalila predsednica stranke Desus Aleksandra Pivec.

Gre za vavčer, ki bi ga za dopust lahko porabil v Sloveniji in izključno za nastanitev z zajtrkom. In tudi tu sta dve podrobnosti, in sicer da bi tako sprejet vavčer izpustil ljudi, ki so zaradi koronakrize izgubili zaposlitev. Prav tako ne bi nič pomagal prevoznikom, ki sicer sodijo v turistično dejavnost, saj vozijo na enodnevni obisk term na primer s kopanjem. Izključi tudi penzione, obisk naravnih znamenitosti, Postonjsko jamo, mestne hotele in podobno.

Danes popoldne je predloge pretresala še Lahovnikova posvetovalna skupina, jutri, pred sejo vlade, pa naj bi jim zeleno luč prižgal še ESS, zato so možne še kakšne spremembe. Paket naj bi bil jutri nato na vladi, ko bo morda znano tudi več podrobnosti.