Tretji protikorona paket, težak do milijardo evrov, v veljavi do konca 2020?

Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je dopoldne potekala v Kongresnem centru Brdo, so se vlada, delodajalci in sindikati med drugim dogovorili o delu glede tretjega protikoronskega paketa ter socialnega sporazuma.

"Zaključili smo prvo sejo ESS v novi sestavi vlade. Že kot kandidat za ministra sem povedal, da mi socialni dialog pomeni ogromno. To je tako pravzaprav slovesen trenutek," je na novinarski konferenci po seji uvodoma dejal minister za delo Janez Cigler Kralj. Epidemija je po njegovih besedah prinesla veliko izzivov, da spremenimo, kar je bilo v tej družbi narobe, na bolje.

Socialnim partnerjem se je zahvalil za konstruktiven pristop; bistvo današnje seje ESS pa opredelil kot to, da so se s socialnimi partnerji dogovorili o načinu dela, sodelovanja in obravnave ključnih točk.

Oblikovali so dve delovni skupini, ki bosta v ponedeljek pregledali in pretresli predlagane ukrepe ministrstev za tretji protikorona paket, nato podali svoja stališča, mnenja in ugotovitve. Delo ene skupine bo zajemalo področje ministrstva za delo, ena pa bo delala na področju gospodarstva. "Tako bomo najbolje soočili mnenja socialnih partnerjev," meni minister za delo.

Tretji protikoronski zakon naj bi predstavljal izhodno strategijo za čas po epidemiji novega koronavirusa. Vladni predstavniki so v minulih tednih napovedovali, da bo predvidel posebno pomoč najbolj prizadetim dejavnostim, med njimi gostinstvu in turizmu.

Zakon bo tako sledil prvima dvema, večina ukrepov iz 'mega paketa' za blaženje posledic krize pa se bo iztekla konec maja. Če vlada do danes epidemije ne bi preklicala, bi se podaljšali za mesec dni.

Minister za delo Cigler Kralj je sicer še pred začetkom današnje seje razkril, da bo uzakonil tudi ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa po zgledu Avstrije oziroma Nemčije. "Nosilni ukrep, ki ga bo ministrstvo za delo predlagalo v protikorona paketu tri (PKP3), je sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, kot so ga sprejeli že v 17 državah. Je uspešen, veliko delodajalcev se ga poslužuje," je dejal ter dodal, da bi s tem lahko tudi v Sloveniji dobro odgovorili na izzive trga dela in slovenskega gospodarstva po 31. maju. A kot je dodal minister, gre zaenkrat za prvi osnutek, "predlog smernic, iz katerih se bo nato sestavil zakon". "Vsi predlogi se še dodelujejo, tudi v delovnih skupinah s socialnimi parterji."

Kot je orisal, predlog subvencije skrajšanega delovnega časa predpostavlja, da bi država sofinancirala do polovico delovnega časa za posameznega delavca – torej med 20 in 35 ur skrajšanega delovnika. Ukrep bi bil financiran iz sredstev ESS, subvencija pa bi bila fiksna glede na skrajšan čas. So pa zaradi preteklih izkušenj in nekaterih možnih zlorab vključili tudi nekaj varovalk.

"Del ureditve je prepoved odpuščanja za tiste, za katere se delovni čas subvencionira. Mi bomo pazljivi na to, da bo plača oziroma nadomestilo čim bolj enako plači, ki jo delavec dobiva sedaj. Predlog se giblje v okviru 80 odstotkov nadomestila takrat, ko zaposleni ne dela," pa je na to dodala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "Še preden se zakon sprejme, opozarjamo na možnost zlorab, goljufanja, zaslužkarstva. Kakšne varovalke točno bodo vključene, ne znam povedati. Ta ukrep namreč ne pomeni 'prostolova' za delodajalce, da še nekaj od države 'pokasirajo'," je opozorila.

Delodajalci pa so medtem že predstavili številne svoje predloge, ki bi jih moral vključevati zakon. Na področju trga dela so se ob shemi skrajšanega delovnega časa zavzeli za poenostavitev postopka odreditve dela od doma oziroma drugega dela v izjemnih okoliščinah tudi za čas po epidemiji ter ohranitev višine minimalne plače v letu 2021 na ravni letošnje.

'Obstaja ambicija, da se zakon sprejme na torkovi vladni seji. A na časovni diktat ne pristajamo'

Svoj 'lonček' pa so pristavili tudi sindikati.

"Glavnina današnje seje je bila namenjena začetku socialnega dialoga. Pandemija je naredila svoje, prva uradna seja ESS je bila danes, ESS je konstriruiran, obravnavali smo iztočnice za zakon korona tri," je na kratko po koncu seje današnje dogajanje še povzela Jerkičeva.

"Po nekoliko daljši razpravi v ponedeljek začneta z delom dve delovni skupini – prva bo vključevala kmetijstvo, ribištvo, gospodarstvo, druga pa izobraževanje, delo, socialo, šport," je navedla. Po njenih besedah sicer "obstaja ambicija, da vlada sprejme zakon na seji v torek, a v tem trenutku ne bomo pristajali izključno na časovni diktat".

"Upam, da se vsi zavedamo, da z vladnim ukrepom pomoči problemov ni konec. To, da je treba gospodarstvo zagnati, ni stvar enega paketa," je še izpostavila.

Odločitev, da se je danes prvič po nastopu nove vlade sestal ESS, je pozdravil tudi predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. "Prvi in drugi koronapaket sta bila sprejeta ob skrajno omejenem sodelovanju sindikatov," je bil kritičen. Kot je še dodal, pa se bo zdaj tako videlo, kako resno vlada misli s socialnim dialogom.

Kakšna bo izhodna strategija iz krize, je po njegovem pomembna tudi za vprašanje, ki pa ga danes zaradi časovne stiske še niso obravnavali – vprašanje socialnega sporazuma. ESS naj bi se – tako Počivavšek – ukvarjal s tem, ko se bo seja nadaljevala.

V pripravo tretjega svežnja protikoronske pomoči je sicer vključena tudi delovna skupina Mateja Lahovnika, a sindikati z njo doslej niso sodelovali, prav tako si kakšnega posebnega sodelovanja ne obetajo v prihodnje. Kot je še poudarila Jerkičeva, pa so končne odločitve glede točne vsebine PKP3 še vedno na Državnem zboru.

Kakšni so še drugi predlagani ukrepi?

Minister za delo je ob tem sicer omenil še nekatere druge ukrepe, ki bi jih vključeval PKP3. Eden od ukrepov s področja ministrstva za gospodarstvo je denimo predlog za izdajo vavčerjev za koriščenje pri letovanju v slovenskih turističnih kapacitetah. "Da bi lažje zagnali svojo dejavnost tudi po 31. maju, ko se zadeve nekako sproščajo," pravi Cigler Kralj. "To pa ne bo vavčer, ki bi nadomestil del regresa. O tem nismo razmišljali," še izpostavlja.

Eden od ukrepov pa spada pod ministrstvo za kmetijstvo – gre za podaljšanje delovnih dovoljenj za sezonske delavce.  Na tak način bi po besedah Cigler Kralja namreč omogočili večje število delavcev.

Na finančnem področju ob pomoči najbolj prizadetim panogam predlagajo širitev pozavarovanja terjatev, odkup terjatev, ustanovitev investicijskega sklada, državno subvencijo najemnin prizadetim poslovnim subjektom.

Med sistemskimi predlogi pa si želijo oprostitve plačila nadomestil za stavbna zemljišča za letos prizadetim podjetjem ter zakonsko ureditev sistema upravljanja z nenevarnimi in nevarnimi odpadki.

Tretji protikorona paket bo po ministrovih besedah težah med pol in eno milijardo evrov, v veljavi pa bo predvidoma do konca letošnjega leta.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je imel sicer danes med drugim na dnevnem redu še dogovor o delu pri pripravi socialnega sporazuma, obravnavo sprememb pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja ter stališče ministrstva za finance do predloga o spremembi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.