Drugi paket ukrepov: 2,8 milijarde evrov za zagotavljanje likvidnosti podjetij

Kot so vodje koalicijskih polanskih skupin dejali po današnjem srečanju na Brdu pri Kranju, bo vlada danes in jutri obravnavala predlog popravkov prvega protikoronskega in predlog drugega protikoronskega zakona. Po predvidenem torkovem sprejetju na vladi bi ju lahko že v petek ali soboto obravnaval odbor za finance v DZ, zakona pa bi poslanci sprejemali na izredni seji 28. in 29. aprila.

Vlada je s koalicijskimi poslanci danes govorila tudi o razmerah v turizmu, ki se bo s težavami soočal tudi, ko bodo ostala področja gospodarstva že zaživela. "Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti, bo tretji paket namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturi, v njem pa bodo morda tudi dodatni ukrepi za turizem," je pojasnil Danijel Krivec iz SDS.

Vlada se je s koalicijskimi poslanci pogovarjala tudi o možnostih za oprostitev plačila poslovnih najemnin za čas, ko podjetja zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti. "Mislimo, da je zakon precej dober, nikoli ne bodo zadovoljni vsi," je vlada odgovorila na kritike, da niso vse skupine prebivalcev in podjetij vključene v ukrepih.

Premier Janez Janša je v petek na Twitterju zapisal, da bodo z novim zakonodajnim paketom omogočili dodatno likvidnost gospodarstvu in določili višjo povprečnino občinam.

Določeni popravki t. i. prvega mega zakona za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki je v veljavo stopil 11. aprila in je težak tri milijarde evrov, so potrebni zaradi nejasnosti, ki so se v zvezi z zakonom pojavile pri njegovem izvajanju v praksi, dodatno pa bodo v njem opredeljene tudi nekatere rešitve. 

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prejšnji teden dejal, da če je bil prvi paket namenjen preživetju, je drugi ponovnemu zagonu gospodarstva, za kar morajo imeti podjetja dovolj likvidnostnih sredstev. Teh imajo za zdaj še dovolj, težave pa bodo nastopile že v prihodnjih tednih. Izpostavil je, da bo vnovični zagon dejavnosti najtežji v turizmu, ki je močno vezan na tuje goste. Kot je razkril, je naklonjen možnosti uveljavitve t. i. vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje, ki je usklajena tudi na evropski ravni.

Nov poziv sindikatov k socialnemu dialogu 

Reprezentativni sindikati Slovenije so, kot navajajo, iz medijev izvedeli, da je vlada začela obravnavati popravke prvega in predlog drugega protikoronskega zakona. "Takšen odnos do socialnih partnerjev in socialnega dialoga ocenjujemo kot nesprejemljiv in zahtevamo, da nemudoma vzpostavite kakovosten in enakopraven socialni dialog, v katerem bodo obravnavani vsi aktualni ukrepi," so pozvali v zahtevi, ki so jo naslovili na vlado. 

V sindikalnih centralah, ki so dialog pogrešali že ob sprejemanju prvega interventnega zakona, so razočarani, da tudi pri sprejemanju drugega kljub drugačnim obljubam niso bili vključeni v pripravo ukrepov.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je povedal, da so pismo naslovili na ministrstvo za delo in vlado, pa tudi na predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. To je seznanjeno tudi z našimi preteklimi pozivi, je spomnil. Kot je pojasnil, so skladno z dogovorjenim na posvetu s predsednikom vlade Janezom Janšo in na sestanku delovne skupine pod vodstvom ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja 6. aprila vladi znova posredovali dosedanje predloge, za katere menijo, da jih je treba vključiti v drugi protikoronski sveženj, bodisi kot dodatne ukrepe bodisi kot spremembo ali dopolnitev ukrepov iz prvega mega zakona. "Nato pa z njihove strani ni bilo nobenega odziva ali informacije," je dejal Počivavšek, ki je takšno stanje opisal kot nevzdržno.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je do nekaterih dopolnitev sicer opredelilo, a sindikati medtem niso prejeli nobenega dokumenta ali kakšnega drugega gradiva, ki ga je ministrstvo posredovalo posvetovalni skupini za pripravo drugega protikoronskega svežnja. Kot poudarjajo, z reprezentativnimi sindikalnimi centralami tudi ni bil opravljen noben dodaten sestanek ali posvet. Enako velja za usklajevanje s sindikati javnega sektorja.

Vlado so tudi ponovno pozvali, da nemudoma imenuje svoje člane Ekonomsko socialnega sveta, ki naj tudi takoj začne z delom. "Povsem nerazumljivo in neodgovorno je, da se v času, ko se sprejemajo ukrepi s tako velikimi in daljnosežnimi posledicami, s strani vlade namenoma pušča povsem vnemar to platformo za soočanje in usklajevanje mnenj med socialnimi partnerji in vlado," so zapisali.

Finančno ministrstvo: Pri pripravi ukrepov vodimo širok dialog z deležniki

In medtem ko sindikati opozarjajo na njihovo izključevanje pri pripravi novih ukrepov, na ministrstvu poudarjajo, da pri pripravi novega paketa ukrepov "vlada vodi odprt dialog s številnimi deležniki in skupaj iščemo najboljše rešitve v okviru zmožnosti naše države". "Pomembno se je namreč zavedati, da je Slovenija v spopadu z gospodarsko krizo bolj ali manj sama. Imamo stabilne javne finance in likviden bančni sitem in to bomo morali zagotavljati tudi v prihodnje," so navedli.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je vladi z doslej sprejetimi ukrepi uspelo obvladati epidemijo koronavirusa in ohraniti socialno stabilnost, zdaj pa je njena pozornost usmerjena v okrevanje gospodarstva in pripravo na krizo, ki se napoveduje. Po navedbah ministrstva so ključni ukrepi, ki bodo ohranili delovna mesta in podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti. 

V zvezi z ukrepi, ki se jih za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva lotevajo v drugih evropskih državah, so na ministrstvu opozorili, da večina teh ukrepov še ni vzpostavljenih. "Evropski ukrepi temeljijo v večini primerov na posojilih in poroštvu in razen zagotovitev neposrednih stroškov v zdravstvu ne gre za nepovratna sredstva, kot so nekateri ustvarjali vtis v javnosti," so zapisali.

Zavedanje, da je Slovenija v prizadevanjih za okrevanje gospodarstva sama, je po prepričanju finančnega ministrstva pomembno tudi za naslednje korake, ki jih bomo sprejemali za zagotavljanje likvidnosti. "Pomembno bo doseči širok konsenz o preobrazbi slovenskega gospodarstva in države, da bomo lahko vzdržno zagotavljali visok socialni standard in blaginjo ljudi," so poudarili.

Pojasnili so, da so podjetjem za blažitev posledic epidemije že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, bodo pa za oživitev proizvodnje potrebovala še dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil.

Poroštvo bo dano za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem, so razkrili in dodali, da se bodo v naslednjih paketih ukrepov posvetili razvojni pomoči, ki bo ciljno usmerjena v panoge, podjetja in projekte z najvišjo dodano vrednostjo

Ministrstvo predlogov, ki jih je pripravila posvetovalna skupina pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, podrobneje sicer ne razkriva, po pisanju časnika Finance pa naj bi za reševanje likvidnosti namenili dobri dve milijardi evrov. Ključna rešitev je poroštveni zakon za likvidnostna posojila. Posojila z garancijo države naj bi bila namenjena izključno za financiranje osnovne dejavnosti, vrniti pa bi jih bilo treba v največ petih letih. Poroštva bodo veljala za posojila, ki so odobrena po 12. marcu in vse do 31. decembra letos, torej tudi za likvidnostne injekcije, ki so jih banke od razglasitve epidemije že dale. Vrednost odobrenega posojila lahko doseže največ 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja in ne sme presegati stroškov dela v lanskem letu. Poroštvo države bi znašalo 50 odstotkov glavnice pri velikih in 75 odstotkov pri malih in srednje velikih podjetjih. Do posojil s poroštvom bi bila upravičena samo podjetja z bančno boniteto A in B, ne pa tudi C, odpadejo tudi finančni holdingi in projektna podjetja v gradbeništvu. Poleg tega do posojila ne morejo podjetja, ki so bila konec lanskega leta v težavah ali tista, ki nimajo poravnanih vseh zapadlih obveznosti. Kot pri večini drugih interventnih ukrepov tudi za pridobitev državnih poroštev za likvidnostna posojila velja, da posojilojemalci ne bodo smeli izplačevati ne dobička ne nagrad za poslovno uspešnost.

Gospodarstvo, ki sicer pozdravlja pripravo ukrepov za zagotovitev dodatne likvidnosti, je do predloga kritično; meni, da je predvidena poroštvena shema majhna, delež državnega poroštva pa zelo nizek. 

Opozicija: To ni novela, to so redakcijski popravki

Del opozicije, ki je bil bil kritičen že do prvega protikoronskega zakona, je nezadovoljen tudi z osnutkom predloga drugega protikoronskega zakona, s katerim želi vlada reševati likvidnostne težave podjetij. Poslanci LMŠ, SD in Levice so danes opozorili na nekatere "še vedno pozabljene skupine državljanov" in pa na nejasnosti glede poroštev.

Čeprav je vlada obljubila, da tokrat ne bo izpustila nikogar, v opoziciji menijo, da svojih obljub ni izpolnila. Pozabila je na številne najbolj ranljive skupine, ki jih je omenjala sami – na primer več tisoč brezposelnih, ki je delo izgubilo v času epidemije, pa precejšnji del samozaposlenih ter tudi delavcev študentov, ki še vedno ne morejo uveljaviti obljubljenih 150 evrov pomoči, saj vloga na spletni strani še vedno ne dela, je na današnji tiskovni konferenci dejal Miha Kordiš iz Levice. Tudi po mnenju koordinatorja Levice Luke Mesca je drugi korona paket razočaranje. "V njem ni praktično nič, to so redakcijski popravki prvega zakona," je dejal. 

Matjaž Han iz SD pravi, da je v noveli zakona pričakoval reševanje na področju turizma in gostinstva, a ni niti besede o tem, kako rešiti kmetijstvo. Kot pravi, so razočarani, pa ne toliko kot politiki v opoziciji, temveč kot ljudje v tej državi. Napovedal je, da bodo podali pripombe.

"Če smo se pri prvem mega zakonu zaradi nesodelovanja koalicije in vlade soočili z mega problemi in težko izvedljivimi ukrepi, je drugi mega zakon za nas veliko razočaranje," je v izjavi novinarjem dejal vodja poslancev LMŠ Brane Golubović. Prepričan je, da v osnutku predloga drugega protikoronskega zakona, ki ga bo v torek obravnavala vlada, ni rešitve za največji problem, s katerim se bodo soočali v prihodnjih mesecih - gostinstvo in turizem. Prav tako v osnutku po njegovih besedah ni rešitev glede najemnine za prostore in opremo.

Zanima ga tudi, ali nekaj več kot dve milijardi evrov, ki naj bi šli za poroštva, vključujejo tudi poroštvo za drugi tir med Divačo in Koprom, stanovanjsko shemo in tretjo razvojno os. "Ali se je vlada tem poroštvom odpovedala," je vprašal.

Kritičen je bil tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. Po njegovih besedah tudi drugi zakonski predlog ne bo dosegel vseh tistih podjetij, ki bi potrebovala pomoč. "Vlada trmasto vztraja pri definiciji, kdo bo prejel pomoč. Dejstvo je, da bodo nekatere panoge imele trajno težave z zaposlovanjem, predvsem gostinstvo in turizem," je poudaril. "Kar se tiče likvidnostni pomoči, če pustimo na strani približno 2,5 milijarde evrov, ki naj bi jih dobila podjetja za likvidnostne težave, je to absolutno premalo," je poudaril. 

Na očitke se je na Twitterju že odzval tudi premier Janez Janša, ki je zapisal, da so "opoziciji osnutek zakona poslali iz dobre volje, da lahko še pred sprejetjem na vladi podajo svoje predloge za dopolnitev. Ko so bili na vladi stranka SD, tega niso nikoli storili".