'Dodatnih odmerkov nismo naročili, ker smo računali na AstraZeneco'

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo na podatke usmerjevalnega odbora, v katerem sodelujejo vse članice EU, ki kažejo, da Slovenija decembra lani ni naročila dodatnih odmerkov cepiva ameriško-nemškega dvojca Pfizer in BioNTech. Kot so zapisali, je Slovenija v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave omenjenega cepiva po sistemu pro rata. Jeseni se nato ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.

Trenutno ima Slovenija zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov, pojasnjujejo na ministrstvu.

Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.

"Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila," so poudarili ministrstvu.

Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, še dodajajo. 

Je pomembno vlogo pri naročilu odigrala cena cepiv? 

Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja. 

Kot pojasnjuje ministrstvo za zdravje, Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi jih morali v skladu s pogodbo po sistemu pro rata prejeti, ker jih proizvajalci niso dostavili. Slovenija je naročila dobrih 90 odstotkov odmerkov cepiva iz pogodbenih, opcijskih in dodatnih kvot, ki so bile na voljo članicam EU. Smo pa naročili 100 odstotkov odmerkov cepiva iz pogodbenih kvot. Decembra lani, ko je bilo članicam EU na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva, se nismo odločili za nakup, saj smo računali na cepivo AstraZenece. 

Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago. Cene cepiv sicer Evropska unija ne želi razkriti, neuradno pa bomo Pfizerju za en odmerek plačali 12 evrov, AstraZeneci pa po drugi strani le 1,78 evra. 

Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najmanjšimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.

Cepiva Moderne je Slovenija naročila 100 odstotkov glede na delež pro rata. Cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, cepiva Johnsona & Johnsona pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je na primer delež naročenega cepiva, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.

Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1.893.585 odmerkov, še kažejo številke. 

Janša je v odzivu zapisal, da je Slovenija decembra lani ob njegovem prevzemu funkcije ministra za zdravje naročila skoraj milijon odmerkov Pfizerjevega cepiva. "Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem AstraZeneco," je zatrdil.

Minister za zdravje Janez Poklukar pa je danes v virtualnem pogovoru z novinarji po zasedanju ministrov EU za zdravje na vprašanja, ali lahko potrdi oziroma pojasni omenjene informacije ter na sploh pove, kako in koliko je Slovenija naročala, odgovoril, da podrobnih podatkov na tej točki ne more podati in da jih bodo pozneje posredovali pisno. 

Povedal je, da ostaja dvom glede razdeljevanja cepiv. Na vprašanje, zakaj je Slovenija podpisala pismo šestih premierjev, ko pa se članice same dogovarjajo, kako si bodo razdelile cepivo, pa je odgovoril, da je ključna v tem trenutku zadostna dobava cepiv oziroma dobava cepiv v skladu s pogodbami, zato je bistven poziv šestih premierjev.

Odzval se je prvak LMŠ Marjan Šarec, ki je spomnil, da je še nedavno funkcijo ministra za zdravje opravljal predsednik vlade. "Torej je jasno, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. Gre za kršenje pravice do zdravja. Ustavna obtožba je zelo na mestu," je zapisal na družbenem omrežju. 

Srečanje šestih premierjev 

Ravno danes je avstrijski kancler Sebastian Kurz na Dunaju gostil sestanek o enakem dostopu vseh članic EU do cepiv, potem ko je šest voditeljev, poleg njega še slovenski premier Janez Janša ter premierji Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije, prejšnji petek v skupnem pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.

Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v zadnjih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.

V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice.

Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU. V komisiji izpostavljajo tudi, da se vse pogodbe izpogajajo skupaj z državami članicami ter da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.

Evropska komisija je novembra lani v okviru prve pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem za povezavo zagotovila 200 milijonov odmerkov cepiva ter opcijskih dodatnih 100 milijonov odmerkov, ki bi jih proizvajalec dobavil, ko bi cepivo odobrili. Evropska komisija se je 15. decembra odločila za nakup teh opcijskih 100 milijonov odmerkov, poleg tega je v januarju predlagala še nakup dodatnih 200 milijonov odmerkov skupaj z novimi opcijskimi 100 milijoni odmerkov, ki pa bi jih lahko države članice donirale revnejšim državam ali drugim evropskim državam, pojasnjujejo v Bruslju.

Januarja letos so se sicer pojavila prva ugibanja, da je Slovenija med članicami, ki so se odpovedale svojemu deležu 100 milijonov doz cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Podobno se naj bi dogajalo v primeru cepiva Moderne. Nemški Spiegel je takrat poročal, da sta si več cepiva zagotovili Nemčija in Francija, po drugi strani pa si Poljska, Belgija, Estonija, Slovaška in Slovenija iz te pošiljke niso zagotovile nič. Spiegel se je skliceval na nemške vladne vire. 

Janša je te navedbe zanikal. Zapisal je, da Slovenija sodeluje v skupni dodatni nabavi Evropske komisije, in ponovil, da je Slovenija naročila dodaten milijon odmerkov Pfizerjevega cepiva. Podobno so odgovorili tudi na ministrstvu za zdravje: "Evropska komisija je vse države članice pozvala, naj sporočijo interes za nabavo dodatnih odmerkov proizvajalca BioNTech/Pfizer – Slovenija se je odzvala in sporočila svoj interes, in sicer za 1 milijon dodatnih odmerkov cepiva proti covidu-19 navedenega proizvajalca."