Janša: Pogodbe Evropske komisije s proizvajalci cepiv naj bodo javne

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je gostil pet kolegov, s katerimi je pred dnevi naslovil pismo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V njem so opozorili, da razdelitev cepiv proti covidu-19 med državami članicami EU ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev.

Po srečanju so pred novinarje stopili Kurz, Janša ter premierja Bolgarije in Češke, Bojko Borisov in Andrej Babiš. Hrvaški in latvijski premier, Andrej Plenković in Krišjanis Karinš, sta na pogovorih sodelovala preko video povezave.

Kurz je že pred srečanjem na Twitterju objavil razpredelnico s podatki, s katerimi je kasneje postregel tudi na novinarski konferenci. Iz njih je razvidno, da so na Malti z vsaj enim odmerkom cepiva cepili že skoraj 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v Bolgariji ta delež slabih pet odstotkov, v Latviji malo nad petimi odstotki in na Hrvaškem 7,3 odstotka. 

Slovenija in Avstrija sta sicer z 12,4 oziroma 11,4 odstotka cepljenih do 13. marca med veliko večino držav unije, kjer so doslej cepili nekje med deset do 12 odstotkov prebivalcev. A kot je opozoril kancler, gre za jasen dokaz, da je šlo nekaj hudo narobe, in če tega ne ustavijo, se bodo razlike še močno povečale, države bi lahko potrebno precepljenost dosegale z razmakom celo desetih tednov, to pa bo slabo za vse.

Želimo se izogniti morebitni politični krizi, ki bo zagotovo nastala, če bomo konec junija prišli v situacijo, ko bo imela polovica držav članic EU potrebno 60-odstotno precepljenost, druga polovica držav pa recimo le 30-odstotno, je poudaril Janša. To bi po njegovem mnenju vodilo v povsem nepotrebno politično krizo v času, ko se bo morala EU ukvarjati z izhodno strategijo – s tem, kako omiliti in popraviti posledice epidemije v vseh državah članicah. 

Premierji so sicer izrazili prepričanje, da je rešitev zdaj še mogoče doseči in zagotoviti, da bo skupen pristop k cepljenju v EU vendarle postal zgodba o uspehu. Vsi so tudi ponovili zavezanost skupnemu ukrepanju na ravni EU in pohvalili konstruktivno sodelovanje von der Leynove in Michela. Na to temo bodo z njima predvidoma že drevi tudi govorili preko video povezave.

Odgovornost za to, da je – kljub jasnemu dogovoru na vrhu EU, da morajo članice cepiva prejemati glede na število prebivalstva in ob istem času, v duhu EU in solidarnosti – pri dejanski izvedbi nekaj očitno šlo narobe, so pripisali odločitvi znotraj usmerjevalnega odbora oziroma na neki nižji, tehnični ravni odločanja. Obenem so bili znova kritični do proizvajalcev cepiv, ki se ne držijo obljub oziroma pogodbenih obveznosti, in do sistema dobave cepiv glede na vnaprejšnja naročila.

Sicer pa je zdaj, so se strinjali vsi premierji, predvsem nujno poiskati rešitev oziroma korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko – torej h ključu na osnovi števila prebivalstva. 

Rešitev je korektivni mehanizem

Konkretno o mehanizmu niso govorili, sta pa Kurz in Janša nakazala, da bi si lahko pri tem pomagali z dodatnimi oziroma predčasno dobavljenimi cepivi, z razdelitvijo katerih bi zmanjšali obstoječe razlike. "14 milijonov dodatnih doz cepiva je Evropska komisija že zagotovila in je velik korak v pravo smer," je povedal Janša. 

Noben tehnični dogovor, usmerjevalni odbor, tehnični postopek po njegovem mnenju ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v EU. "Slovenija je trenutno nad evropskim povprečjem kar se tiče precepljenosti, a vemo, da to se lahko hitro spremeni, če mehanizem ne bo deloval. Zavedamo se tudi, da nismo otok in da nobena država članica EU ne bo mogla živeti normalno, tudi, če bo dosegla višjo stopnjo zaščite pred covidom, če bodo v sosedstvu države, ki te zaščite ne bodo dosegle. Ker virus ne pozna meja in normalno življenje, kot smo ga poznali pred pandemijo, v tem primeru ne bo možno," je opozoril. 

Problem, o katerem so danes govorili in po Janševem mnenju našli tudi rešitev zanj, je postal zelo viden predvsem zaradi zamud pri dobavi cepiva AstraZeneca, je še dejal. To cepivo je veliko držav naročilo v velikih količinah, ker se je kazalo kot najbolj obetavno in tisto, ki bo najprej odobreno. V to je bilo investiranih tudi veliko evropskih sredstev. Delitev in dobava cepiva pa ne potekata v skladu z napovedjo in pogodbo, je opozoril. Iz tega vidika smo pred drugim problemom – vprašanje je, kako dobre so pogodbe o dobavi cepiv. 

"Moj osebni apel je, naj pogodbe Evropske komisije s proizvajalci cepiv, katerih del smo vsi tukaj in ostale države članice EU, postanejo javne. Mislim, da tukaj ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati, in da je v interesu vseh, da so pogodbe javne. Če je v teh pogodbah kaj narobe, kar je tudi razlog za zamudo pri delitvi cepiva, naj se to popravi. Zdaj je še dovolj časa." 

Opozorilo, ki ga je tako s pismom von der Leynovi in Michelu kot tudi z današnjim sestankom dal Kurz, je bilo po besedah slovenskega premierja pravočasno. "Osebno še vedno menim, da je bila odločitev za skupne nabave cepiva in skupna pogajanja z dobavitelji pravilna. Evropsko unijo imamo za to, da rešuje situacije, v katerih smo skupaj močnejši, kot če bi delovali posamično, vendar pa je treba principe in dogovore v resnici spoštovati."

Janša pa ima še dodaten motiv za to, da je danes na sestanku, je dodal. "Slovenija prevzema predsedstvo Sveta EU v drugi polovici letošnjega leta in pripravljamo se, da bomo okrevanje gradili v bolj optimističnem ozračju. Želimo se izogniti neki novi možni politični krizi, ki bo zagotovo nastala, če bomo junija prišli v situacijo, ko bo polovica držav članic EU dosegla precepljenost, ki bo epidemijo zaustavljala, druga polovica pa te precepljenosti še ne bo dosegla. Zato pozdravljamo vse napore, da se situacija popravi. Smo na dobri poti."