Šest premierjev, med njimi tudi Janša, zahteva vrh EU glede dobave cepiv

Pismo s petkovim datumom je naslovljeno na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, objavljeno pa je bilo danes in ga navajajo številni tuji mediji. V kabinetu Janeza Janše so pismo potrdili in dodali, da bo to že v kratkem objavljeno tudi na njihovi spletni strani.

V pismu peterica premierjev sicer zahteva, da Michel, "kakor hitro je mogoče", skliče vrh o cepivih, sicer določene države članice Unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19.

V minulih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv članicam EU farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to "ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti".

Neimenovani viri v EU so danes potrdili prejem pisma, a obenem nakazali, da poseben vrh na to temo naj ne bi bil sklican. Bo pa usklajevanje v boju proti pandemiji prva točka na dnevnem redu naslednjega rednega vrha EU, ki je načrtovan za 25. in 26. marec, in bo, če bo to le mogoče, verjetno potekal v živo.

Kurz: Malta ima do trikrat več odmerkov kot Bolgarija, Nizozemska dvakrat več kot Hrvaška

Pismo sledi glavnim poudarkom petkove novinarske konference Sebastiana Kurza, na kateri je ta določene države EU obtožil, da kot na nekakšnem "bazarju" sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami.

To naj bi se po besedah Kurza dogajalo kar v okviru tako imenovanega usmerjevalnega odbora EU za cepiva. Za katere države točno gre, ni povedal, je pa kot primera navedel, da bo Malta do konca junija glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvakrat več kot Hrvaška.

Janša je v petek poobjavil Kurzove tvite na to temo in dopisal, da "je to pomembno" ter da "je neenakopravna obravnava povsem nesprejemljiva". V Evropski komisiji so medtem v petek te navedbe zavrnili, prav tako pa jih je zavrnilo avstrijsko ministrstvo za zdravje in zatrdilo, da so pogajanja o porazdelitvi cepiv "uravnotežena in pregledna".

Kot je za javni radio Ö1 poudarila generalna sekretarka na ministrstvu Ines Stilling, to nikakor ni bazar, ampak imajo prav vse države članice, vključno z Avstrijo, možnost, da pokupijo proste zaloge cepiv – zaloge, ki naj bi teoretično pripadle neki drugi članici, a jih ta ne porabi oziroma se jim prostovoljno odpove, na primer zaradi stroškov.

Poleg tega so imele, kot je še spomnila, v pogajanjih lani poleti vse države možnost, da povedo, koliko določenega cepiva želijo prejeti. Pri tem so načeloma resda sledili porazdelitvi odmerkov glede na število prebivalcev, a države so se odločile za zelo različne količine različnih cepiv. Pri tem pa nikakor ni šlo za načelo, da več dobi tisti, ki prej pride ali je bolj glasen, je zatrdila Stillingova.

Podobno so v petek v odzivu na Kurzove očitke ponovili tudi pri Evropski komisiji, češ da je na državah članicah, da "zaprosijo za manj ali več določenega cepiva". Prav tako so očitke zavrnile oblasti v Nemčiji, na Nizozemskem in Malti. Kot je danes zatrdil predstavnik nizozemskega ministrstva za zdravje, država prejema cepiva prek mehanizma v EU in se drži dogovorov, je pa res, da se obenem trudijo "maksimalno" izkoristiti obstoječi manevrski prostor.

Avstrijska tiskovna agencija APA sicer ugotavlja, da so med (prvotno) petimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, tri takšne, ki so doslej dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja Unije. To so Bolgarija, Češka in Latvija, medtem ko število dostavljenih odmerkov cepiva v Avstriji in Sloveniji ustreza njunemu prebivalstvu.

Evropska komisija se je sicer v imenu 27 držav članic EU lani s farmacevtskimi podjetji pogajala o ceni in dobavi cepiv, nato pa z njimi podpisala šest pogodb o prednaročilih.

Osnovno vodilo pri razdeljevanju cepiv je ključ na osnovi števila prebivalcev in Komisija je, kot je izpostavila v današnji pisni izjavi, predlagala, da bi bilo to tudi edino vodilo. To bi bilo namreč – tudi sodeč po nekaterih nedavnih izjavah držav članic – najbolj pošteno in najustreznejše.

A kot so opozorili v Bruslju, so se države članice odločile drugače in so v od Bruslja predlagani sistem vnesle več fleksibilnosti oziroma možnost drugačne distribucije, upoštevajoč epidemiološke razmere in potrebe po cepivu v posamezni državi. V skladu s tem se zdaj odmerki cepiv, ki bi morali glede na število prebivalstva pripasti neki članici, a jih ta ne prevzame oziroma se jim odpove, porazdelijo med druge zainteresirane članice.

Če se želijo države članice zdaj vrniti h ključu na osnovi števila prebivalcev, je na njih samih, da glede tega dosežejo dogovor, so še poudarili v Bruslju.

Pismu se je pridružil še Plenković

Hrvaški premier Andrej Plenković se pismu peterice kolegov sprva ni pridružil, čeprav je Hrvaška po količini dobavljenih cepiv na število prebivalcev med najslabšimi v Uniji, še izpostavlja APA in dodaja, da je Plenković v petek celo kritiziral Kurzove izjave, češ da gre pri vsej stvari preprosto za to, katera država je naročila cepivo pri katerem proizvajalcu.

Predsednik hrvaške vlade pa se je danes nato le odločil pridružiti se predsednikom vlad Slovenije, Avstrije, Češke, Bolgarije in Latvije.

V Banskih dvorih so po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Plenković danes dodal svoj podpis pod pismo. Ob tem so dodali, da se je Plenković prav z namenom pospešitve distribucije cepiv in zaradi vztrajanja Hrvaške, da je treba zagotoviti dobavo dogovorjenih količin, v četrtek in petek mudil na obisku v Bruslju. Glede na očitna razhajanja pri distribuciji cepiv med članicami Unije potrebujemo neki korektivni mehanizem, tako da se bodo prihajajoči odmerki cepiv razporedili pravičneje in bolj uravnoteženo ter da se bo tudi v praksi potrdila evropska solidarnost, so še sporočili v Zagrebu.