Pritisk na bolnišnice se bo zaradi cepljenja zmanjšal čez kakšen mesec

Nov model, ki so ga pripravili na IJS, kaže, da dokler ne bo precepljenih (in imunih) vsaj 10 % populacije (+200.000 ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije skoraj ne bo opazen, saj takšna precepljenost pomeni le za 10 odstotkov manjši R kot sicer (npr. 1,1 namesto 1,2). Zato je kljub pričetku cepljenja zelo pomembno, da upoštevamo in izvajamo ukrepe, ki preprečujejo širjenje novega koronavirusa, saj lahko v nasprotnem primeru znova sprožimo eksponentno rast epidemije. 

"Šele ko bo precepljenih (in imunih) vsaj nekaj 10 odstotkov populacije, bo vpliv precepljenosti zadosten, da bo možno v primeru ugodne epidemiološke slike ukrepe opazneje sproščati. Se bo pa zaradi cepljenja predvidoma že čez kakšen mesec (okvirna vsota časa od cepljenja s prvim odmerkom do razvoja delne imunosti ter časa od okužbe do sprejema v bolnišnico) začel opazno zmanjševati pritisk na bolnišnice, če bomo z ustreznim obnašanjem poskrbeli, da epidemija ne bo rastla, saj se najprej cepi rizično populacijo," so zapisali na IJS. 

Ker je epidemija pri nas tako obsežna (na teden je po ocenah okoli 40.000 na novo okuženih), trenutno prekuževanje poteka veliko hitreje kot cepljenje, pri katerem sta potrebna dva odmerka. To s stališča zdravstvenih posledic ni primerljivo, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne. Poleg tega se v začetni fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. 

Epidemija sicer spet raste, predvidoma zaradi druženja med prazniki. Na osnovi celostne slike na IJS ocenjujejo, da smo z izvajanjem ukrepov reprodukcijsko število R uspeli spustiti na približno 1,0. Sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je glede na pozitivne teste in hospitalizirane trenutno 1,14, vsake štiri dni pa se po ocenah IJS prekuži približno odstotek populacije, kar reprodukcijsko število posledično vsake tri dni zmanjša za približno eno stotinko glede na siceršnjo vrednost. 

Trenutno imamo v povprečju približno 1490 pozitivnih testov dnevno. Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo s svojim obnašanjem uspeli spustiti reproduktivni faktor. Če ga bomo uspeli spustiti na 0,7 (tako kot v prvem valu), bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R = 0,5 pa približno en teden. 

Dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko, je povedal, da nas je odpiranje v drugi polovici decembra postavilo na reprodukcijski faktor okoli 1, kar pomeni, da se vsak dan okuži približno enako število ljudi. Če se bo to obdržalo, se bo učinek cepljenja poznal čez nekaj tednov. "Če smo zadeli z najbolj občutljivo populacijo, kar je bil namen, potem bi se morale številke v bolnišnicah začeti zmanjševati čez približno tri, štiri tedne, številke umrlih pa še z nekaj zamude, tam po mescu in pol," je za oddajo Svet povedal Cizelj. 

"Prva posledica cepljenja se bo videla ravno v pritisku na bolnišnice, ni pa to zelo hiter proces. Cepivo potrebuje kakšnih 14 dni, da prime, potrebna bo še druga doza cepiva, se prvi, da lahko računamo, da bomo te učinke lahko opazili po nekaj tednih," je dodal. 

Cizelj opozarja, da bo potek epidemije odvisen predvsem od obnašanja ljudi, zato je negotovost trenutnih izračunov precejšnja. Sicer pa bi lahko ob predpostavki, da bi vsi državljani dosledno upoštevali varnostne ukrepe, celo napovedali okviren konec epidemije: do konca leta 2021. 

Trenutno smo začasno spet v črni fazi, vendar ocenjujejo, da se bomo že v torek vrnili nazaj v rdečo fazo. V spodnji tabeli je napoved narejena na predpostavki, da je R zdaj približno 1,0 in da se bo trenutni trend nadaljeval (ob upoštevanju prekuževanja).