Kot so danes v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za delo, trenutno veljavna interventna zakonodaja sicer ne določa posebne pravne podlage za upravičeno odsotnost z dela in posledično nadomestilo plače v primeru ukinitve javnega prevoza.
Zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir zakona o delovnih razmerjih, po katerem je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, oz. najmanj do 70 odstotkov minimalne plače.
Ministrstvo izpostavlja, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamični situaciji presojati prisotnost vseh omenjenih elementov višje sile.
Delavec mora skladno z zakonom o delovnih razmerjih delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Zato mora delavec, ki na kraj opravljanja dela ne more priti zaradi višje sile oz. zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
"Pri višji sili gre torej za dogodek, na katerega delavec in delodajalec nimata vpliva. Za upravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je v okviru presoje nezmožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega, v trenutnih epidemioloških razmerah dopustnega načina prevoza.
S ponedeljkovo uveljavitvijo najnovejših vladnih ukrepov za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom se je vsaj za 14 dni ustavil javni promet. Dovoljen je prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, t. i. delavski avtobusi. Dovoljeni so tudi prevozi s taksijem.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.