Na griče, polne trt, je šla tokrat ekipa 24ur Inšpektor z novinarko Majo Sodja. Preverjala je, kako je epidemija vplivala na slovenske vinarje. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele z devetimi vinorodnimi okoliši. Vinogradi se razprostirajo na dobrih 19 tisoč hektarih. Okoli 30 tisoč pridelovalcev grozdja imamo v državi in skoraj vsi pridelujejo tudi vino. Stekleničijo ga le v okoli 2300 vinskih kleteh, 11 je večjih – torej takšnih, v katerih pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. Vsi skupaj pa na leto pridelajo približno 90 milijonov litrov vina.
Kaj se s tem vinom zgodi, koliko se ga proda doma in koliko v tujini? Koliko ga je vinarjem v lanskem letu zaradi epidemije in zaprtih gostiln po vsem svetu ostalo v sodih? Koliko vinarjev je svoje vino spreminjalo v alkohol? In kako učinkoviti so poleg ostalih ukrepov ukrepi za pomoč vinarjem? Poleg krizne destilacije sta to še zelena trgatev in krizno skladiščenje. O vsem tem v nocojšnji oddaji 24ur Inšpektor s slovenskimi vinarji, ki govorijo tudi o tem, kaj jih je epidemija naučila in kaj bo v prihodnosti ključno.
Nekateri pripovedujejo, da zdaj, v času epidemije, tonejo pod težo kreditov, ki so jih najeli za razširitev in obnovo vinogradov, za prenovo vinskih kleti, za razvoj pridelave. Ena od težav je tudi razdrobljenost; morali bi bolj stopiti skupaj, pravijo nekateri vinarji – še posebej je razdrobljenost očitna na Štajerskem, veliko bolj kot v Brdih. Strateška promocija in skupen nastop sta dva ukrepa, ki bi slovenskim vinarjem lahko pomagala na dolgi rok. Prepoznavnost produktov v tujini, zgledovanje po avstrijskem zgledu ...
O koronaukrepih za vinogradnike in vinarje: skladiščenju, zeleni trgatvi in krizni destilaciji. Za slednjo se je po podatkih kmetijskega ministrstva odločilo le 30 vinarjev, ki so jim za destilacijo slabih 7 milijonov litrov vina izplačali okrog 5 milijonov evrov in pol. Za ukrep krizne destilacije se je lahko prijavil vsak pridelovalec vina, ki je imel na dan 13. marec 2020 v registru prijavljenih:
– vsaj 30 tisoč litrov vina letnik 2019 iz grozdja, pridelanega v tem letu ali leto poprej, in oddaja v destilacijo najmanj 25 tisoč litrov;
– manj kot 100 tisoč litrov pridelanega vina in najmanj 5000 litrov, ki jih oddaja;
– ali pa tisti, ki mu je ostalo vsaj 30 tisoč litrov letnika 2019 iz grozdja, ki ga je odkupil od pridelovalcev, in ki oddaja v destilacijo najmanj 25 tisoč litrov.
Vlada je za liter vina plačala 80 centov, a vinarji pravijo: ukrep krizne destilacije, ki je evropski ukrep in se financira iz evropskega kmetijskega sklada, je dober. Težave so drugje: "Ključna težava je, da v Sloveniji ni zmogljivosti za destilacijo, vse je šlo v tujino, del v Italijo, del na Hrvaško. Destilacija ni žgajekuha, pač pa je to nekaj, kar pomeni umik s trga, alkohol kot produkt ne sme priti več v živilsko verigo, konča pa v razkužilih in kozmetični industriji. Vse poteka pod zelo strogim trošarinskim nadzorom in spet se dotikamo težavne točki, ker je vse prepuščeno izvajalcem," pravi Silvan Peršolja.
Po podatkih Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije se je za ukrep kriznega skladiščenja vina, ki pomeni, da se za uravnavo vinskega trga umakne presežne količine vina, odločilo 10 njihovih članov, ki je uskladiščilo 130 tisoč litrov. Višina podpore za leto skladiščenja znaša 10 evrov na hektoliter vina. Zeleno trgatev, ki pomeni, da lahko vinogradniki odstranijo grozdje, še preden začne zoreti, in za to dobijo denarno odškodnino, sta izvedla le dva družinska vinarja. Takšna trgatev namreč trti ne koristi, ker grobo poseže v njen razvoj, in jo lahko celo uniči. V krizno destilacijo je šlo 10 vinarjev iz Združenja, ki so za predelavo v alkohol dali 200 tisoč litrov vina. Pri destilaciji bi jih sodelovalo več, pravijo v Združenju, a kar nekaj članov ni izpolnjevalo prej omenjenih pogojev.
Čas epidemije in njen vpliv na vinarski posel je Aleks Simčič strnil takole: "Epidemija je na nek način pokazala, da imamo precej neprimerno strukturo panoge. Imamo nekaj velikih kleti, ki obvladujejo del trga. Imamo nekaj posameznikov, ki se igrajo po vsem svetu, nek 'premium segment'. In potem imamo veliko število vinarjev, kleti, ki najdejo neko svojo nišo in kolikor toliko normalno funkcionirajo. Če je bila ta niša slučajno zaprta, so ostali brez prodaje, brez prihodkov, brez vsega. Drugi problem je struktura proizvoda. V Sloveniji se še vedno proizvede veliko letnih vin. In če se ne prodajo, potem je to težava. V prejšnjem letu je gotovo pomagala krizna destilacija. Spet – ukrep je tak, da je bil lažje izvedljiv za velike kleti, ker so organizirane. Pri manjših proizvajalcih je bil problematičen prag za sodelovanje, ki je bil precej visok, težavo pa je predstavljala tudi vsa procedura okoli carinskega skladišča."
Za pomoč vinskemu sektorju bo, kot kaže, tudi v tem letu uveden ukrep krizne destilacije, ki bo dobrodošel. A država se mora nanj bolje pripraviti. Destilarn nimamo, država pa, kot je za časnik Večer opozoril specialist za vinogradništvo na mariborskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu, "ne ve, kaj bi s tem destilatom počela". Problematično je tudi, da v destilacijo dajemo kakovostna vina, namen ukrepa pa je, da se vinarji znebijo cenenih namiznih, torej manj kakovostnih vin.
Ta virusna kriza je, pojasnjuje Simčič, v primerjavi s finančno pred dobrim desetletjem za vinarje bistveno milejša, ker se kljub zaprtju posel odvija po drugih kanalih. Denarni tokovi tečejo. V času finančne krize uvozniki niso jemali novih dobaviteljev, zdaj se na trgu pojavljajo novi igralci, ki iščejo nove okuse. In prav to se je pokazalo v času epidemije: bolje so jo odnesli prepoznavni vinarji, ki dražja vina prodajajo predvsem tujcem.
Eden od konkretnih predlogov vladi je poenotena blagovna znamka, ki bi potrošniku nudila vse informacije: zemljevide, kontaktne točke vinarjev, zgodovinske opise in turistično ponudbo Slovenije. Kmetijski minister je na sestanku v Brdih v začetku januarja idejo podprl, treba pa bo – kot so sporočili z ministrstva – poiskati možnost realizacije take rešitve, da bo dolgoročno operativna in dejavna ter ustrezno vodena.
Celotni prispevek o težavah vinarstva, o rešitvah in dobrih zgledih si lahko ogledate v arhivu Voyo.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.