Pristojno združenje ocenjuje, da hotelski sektor pri sosedih, kjer Slovenci izjemno radi dopustujejo, pesti stagnacija, piše 24sata.hr. Zanimivo sicer je, da Hrvate letošnja sezona javno skrbi že več mesecev, medtem ko smo bili v preteklih letih vajeni, da je bila "streznitev" ob slabših sezonah obelodanjena šele po višku sezone.
Številke sicer veliko manevrskega prostora za olepšave ne dopuščajo. Sistem eVisitor, ki ga uporablja HTZ, je junija naštel 200.000 hotelskih gostov manj kot junija lani. Še vedno jih je bilo sicer milijon. Padec je bil tudi julija - 77.377 gostov manj. In prav izgube gostov v "špici sezone" so tiste, zaradi katerih pri sosedih mrzlično iščejo rešitve. To bo namreč vplivalo na končni finančni izkupiček sezone. Niti odlična zapolnitev kapacitet v predsezoni namreč ne more nadomestiti izpada na vrhuncu, saj cene večinoma niso primerljive.
Hotelski sektor pa skrbi tudi odsotnost investitorjev, ki bi na obali, za katero je država prepričana, da "ima velik potencial", gradili nove hotele. Poznavalci posla pravijo, da to ni presenetljivo. Visoki davki, pomanjkanje delovne sile, birokracija ... vse to investitorjev pač ne navdušuje. Hrvati so se zaradi nizkih plač v turizmu v velikem številu odločili srečo poiskati zunaj meja svoje države, vendar to pristojnih ni skrbelo, dokler ni začelo povzročati resnih težav branži. Zdaj, ko se nekaj podobnega dogaja tudi z odhajajočimi investitorji, gospodarstveniki upajo, da se bodo pristojni zbudili in ukrepali prej.
Od leta 2011 do letos se je število postelj za turiste na Hrvaškem povečalo za 213.000. Kar 92 odstotkov na račun kapacitet pri zasebnikih.
'Ne' masovnemu turizmu?
Niso pa vsi mnenja, da je manj turistov tudi znak za alarm. V prvi polovici julija so v državi skupno našteli 165.000 turistov manj kot lani. Vseeno je število nočitev - predvsem pri zasebnikih, ki so s svojo pestro ponudbo vse večji trn v peti hotelov, raste. Šef instituta za turizem dr. Damir Krešić je tako prepričan, da o kakšni turistični krizi ni govora, še posebej, ker sta se letos v velikem slogu na turistično sceno vrnili Turčija in Grčija, ki so ju v zadnjih letih pestile gospodarske in politične nestabilnosti, je ocenil za hrvaški Jutarnji list. Z njunim ponovnim zasedanjem mesta, ki sta ga v branži že imeli, in hrvaškim ohranjanjem položaja to tako pomeni, da bi moral biti hrvaški turizem kar zadovoljen.
Nekoliko je hrvaške turistične številke letos oklestilo tudi svetovno nogometno prvenstvo, strokovnjak pa še meni, da bodo morala nekoliko bolj realna postati tudi pričakovanja - "vsako leto se ne more pričakovati od 15- do 20-odstotno rast", saj za to država niti nima ne kapacitet niti infrastrukture.
S tem se strinja tudi hrvaški minister za turizem Gari Cappelli, ki ocenjuje, da manjše število turistov, kot bi si morda kakšen turistični delavec želel, ni težava, saj Hrvaška ohranja svoje tržišče. "Moramo paziti na kvaliteto, dvigati cene, ne pa preštevati, če imamo gosta ali dva manj," je ocenil med obiskom Opatije.
Številne plaže in objekte nazadnje uredili v času Jugoslavije, uspeh pa je bil naključen?
Kritiki pa menijo, da si Hrvati z oceno, da je okoli od 7- do 10-odstotna turistična rast, kolikor naj bi zabeležili letos, še vedno dobra, mečejo pesek v oči in si ne želijo priznati, da se lahko za pretekle vrhunske sezone v pomembnem deležu zahvalijo gospodarskemu in političnemu dogajanju po svetu. Ko je Grčijo ohromila gospodarska kriza, Tunizijo, Egipt in Turčijo politična, kmalu za tem Italijo in Grčijo migrantska, po seriji terorističnih napadov pa so turisti bežali še iz Pariza, Londona, Španije, celo Nemčije ..., je bilo vse to voda na hrvaški mlin.
Zdaj, ko so se razmere stabilizirale, z nekaj iznajdljivosti pa je mogoče cenovno izjemno ugodne ponudbe izbrskati tudi za oddaljene destinacije, pa bo imela Hrvaška težave, če ne bo stopila korak naprej, ocenjujejo.
"Infrastruktura je dotrajana, marsikje so plaže nazadnje uredili še v času Jugoslavije. Preštejte luksuzne hotele v Grčiji in njihovo številko primerjajte s hrvaško. Neprimerljivo. Pa so hrvaški ponudniki vseeno dvignili cene," pišejo pri srbijadanas.com, kjer povzemajo sentiment, ki ga je bilo letos mogoče čutiti iz zapisov hrvaških medijev o ne zelo cvetoči sezoni. Ocena je morda nekoliko preostra, saj ob hrvaški obali redno brnijo gradbeni stroji, vseeno pa modernizacija ni dosegla vseh krajev, ki bi se želeli ponašati z nazivom "odlični sodobni turistični ponudniki".
A brez tujih gostov bi imel hrvaški turizem veliko težav. Domači turisti tam za hrano in pijačo na dan povprečno porabijo šest evrov, tuji 13. V turistični statistiki nočitev je tudi 26,6 milijona nočitev domačih gostov. A kaj, ko je 18,2 milijona teh ljudi bivalo brezplačno - pri sorodnikih in prijateljih.
Čeprav torej hrvaški minister za turizem javno o potencialnih težavah turizma ne govori, pa tako država kot turistični delavci iščejo nove rešitve. Analizirajo, kako se spopasti z "vrnitvijo odpisanih" - torej destinacij, ki so "spet vroče". Po zaslugi agresivne promocije, poceni letalskih kart in nove stabilnosti, nekatere od teh destinacij letos beležijo tudi od 40-90 odstotkov več rezervacij. K podobnim strategijam se bodo zato očitno zatekli tudi sosedje, ki se zanimajo za vzpostavljanje novih letalskih povezav in so prav v teh dneh obelodanili, da se Hrvaški obetajo nove letalske povezave z ZDA.
KOMENTARJI (245)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.