Vestagerjeva in Bertoncelj o sprostitvi preostalih omejitev za NLB, glede Abanke brez sprememb

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager in finančni minister Andrej Bertoncelj sta se danes pogovarjala tudi o trenutnem stanju pri privatizaciji NLB in Abanke. Glede NLB je na mizi pobuda po odpravi preostalih omejitev za banko do dokončanja privatizacije, glede Abanke pa kljub nekaterim stališčem v politiki sprememb za zdaj očitno ni. 

Bertoncelj je spomnil, da so na finančnem ministrstvu komisarko nedavno obvestili o izpeljanem postopku prodaje po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO), po kateri je Slovenski državni holding (SDH) lani jeseni uspel prodati 65 odstotkov delnic NLB, slabih deset odstotkov, konkretno deset odstotkov minus delnica, pa je ostalo neprodanih in naj bi jih država prek borze v skladu s terminskim načrtom prodala do konca tega leta. Omenja se, da naj bi se to zgodilo enkrat sredi leta.

Bertoncelj je komisarko seznanil, da postopki pri SDH s tem v zvezi potekajo skladno z začrtano časovnico, potekajo pa trenutno na strokovni ravni pogovori med ministrstvom in komisijo glede zamisli o odpravi preostalih omejitev na področju opravljanja storitev lizinških poslov in faktoringa ter zapiranja poslovalnic, predvsem pa prodaje hčerinske zavarovalnice NLB Vita, v vmesnem obdobju do prodaje preostalih delnic.

Na mizi je slovenski predlog o zamrznitvi glasovalnih pravic za neprodanih deset odstotkov v zameno za omenjeno odpravo omejitev, cilj države pa je po Bertoncljevih besedah banki zagotoviti nadaljnji razvoj. S finančnega ministrstva so v sporočilu za javnost naknadno sporočili, da ministrstvo predlaga prenehanje veljavnosti tistih omejitev, ki najbolj bremenijo poslovanje NLB, s tem pa negativne finančne posledice povzročajo tudi novim zasebnim lastnikom.

Kot so zapisali na ministrstvu, je Bertoncelj izrazil pričakovanje, da bo komisija pokazala razumevanje, in Vestagerjevo seznanil, da tudi nekateri novi delničarji, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, "pričakujejo, da bodo zaveze za NLB spremenjene tako, da ne bodo povzročale škode novim lastnikom banke".

Bertoncelj priznava, da so pogovori kompleksni in da bodo trajali nekaj časa, tako da še ni mogoče reči, do česa bo prišlo prej, do dogovora s komisijo ali zaključka privatizacije.

Vestagerjeva zadovoljna z jasnim signalom za nadaljevanje postopkov 

Vestagerjeva je v povezavi z NLB povedala, da komisijo veseli profesionalna in skrbna dosedanja izpeljava privatizacije, razume pa tudi, zakaj SDH lani jeseni ni prodal še preostalih deset odstotkov minus eno delnico. Zadovoljna je tudi z jasnim signalom glede nadaljevanja postopkov.

Potrdila je, da je zamisel o zamrznitvi glasovalnih pravic v zameno za sprostitev omejitev del pogovorov, in izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija glede tega proaktivna. Več ni želela povedati.

Bertoncelj: Slovenija za odlog ali opustitev prodaje Abanke ni prosila

Glede prodaje Abanke, ki bi jo nekateri v političnih krogih radi opustili oziroma umaknili s seznama slovenskih zavez po obsežni sanaciji bank ob koncu 2013, je Bertoncelj Vestagerjevi zagotovil, da SDH prodajo banke, ki mora biti zaključena do konca junija letos, vodi neodvisno in samostojno ter skladno z začrtano časovnico. V kratkem naj bi tako pričakovali zavezujoče ponudbe. Minister je tudi povedal, da Slovenija za odlog ali opustitev prodaje ni prosila.

Vestagerjeva pa je o tem vprašanju povedala, da je zaveze Slovenije treba gledati v celoti in ob upoštevanju razlogov, zakaj so se slovenske banke znašle v težavah. Priznala je, da je Abanka večino svojih zavez izpolnila in je v bistveno boljši kondiciji kot pred leti, a eden od razlogov za vključitev prodaje banke med zaveze so bile po njenih besedah negativne izkušnje z vmešavanjem države v korporativno upravljanje.

Komisarko veseli, da SDH s prodajo nadaljuje, je pa spomnila, da so zaveze nekaj, kar komisija in Slovenija dorečeta skupaj.

Slovenija ena od le petih članic, ki nimajo odprtega zahtevka za vračilo nedovoljene državne pomoči

Vestagerjeva in Bertoncelj sta sicer danes govorila tudi o načrtih Evropske komisije na področju državnih pomoči v okviru naslednjega večletnega finančnega obdobja 2021-2027.

V začetku januarja je namreč komisija napovedala podaljšanje veljavnosti obstoječih pravil glede državnih pomoči do vključno leta 2022, hkrati pa napovedala uvedbo celovite evalvacije pravil, da se oceni njihova učinkovitost, relevantnost in skladnost z drugimi politikami EU.

Komisija je sicer že v zadnjih letih izvedla prenovo pravil, kjer je več pristojnosti glede presojanja ustreznosti državnih pomoči prešlo v roke nacionalnih organov, medtem ko se je komisija osredotočila na primere z največjimi vplivi na konkurenco na notranjem trgu EU.

V Bruslju poudarjajo, da je že zdaj 97 odstotkov vseh postopkov državnih pomoči možno izvesti brez vloge Evropske komisije, a ta za naslednje sedemletno obdobje predlaga nadaljnje poenostavitve pri investicijah, kjer se državne investicije dopolnjujejo z evropskim sofinanciranjem.

Bertoncelj je poudaril, da Slovenija podpira spremembe v smeri moderniziranega sistema državnih pomoči in si prizadeva za nadaljnjo poenostavitev postopkov in večjo uskladitev pravil z drugimi politikami EU, kot je kohezijska politika. Vestagerjevo podpora Slovenije zelo veseli.

Je pa Bertoncelj spomnil, da ima Slovenija na področju državnih pomoči centraliziran sistem in zato pri prehodu na novo ureditev spremljanja državnih pomoči z večjo pristojnostjo članic ni imela večjih težav. O učinkovitosti sistema po njegovih besedah priča tudi to, da je Slovenija ena od le petih članic, ki nimajo odprtega zahtevka za vračilo nedovoljene državne pomoči.