Solidarnostni sporazum med Slovenijo in Italijo za oskrbo s plinom v DZ

"Gre za prvi sporazum te narave, ki je kritičen za primere, če bi prišlo do resnih dobavnih motenj na evropskem trgu zemeljskega plina," je v imenu predlagatelja pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen.

Sporazum ureja tehnične, pravne in finančne elemente za izvajanje solidarnostnega mehanizma med Slovenijo in Italijo. Sloni na evropski uredbi o ukrepih za zagotavljanje oskrbe s plinom.

Kot je pojasnila Seršenova, se celotni mehanizem solidarnostne pomoči aktivira šele po tistem, ko država znotraj svojega ozemlja izvede vse, kar je potrebno za to, da zagotovi oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev. "Torej šele po tistem, ko izključi vse nezaščitene odjemalce in pride do točke, kjer bi lahko nastala motnja pri oskrbi njenih zaščitenih odjemalcev," je dejala državna sekretarka.

Energetski zakon določa, da so zaščiteni odjemalci poleg gospodinjstev tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem. Med te sodijo zdravstvene dejavnosti, vključno z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti, vključno z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami, in socialnovarstvene dejavnosti.

Namen sporazuma je, da ena država partnerica takrat zaprosi drugo partnerico za solidarnostno pomoč pri oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev. Sporazum ureja tudi zelo natančno časovnico in vsako posamezno fazo, kako se mehanizem tudi realizira, saj gre za sporazum meddržavne narave, ker ima kar nekaj finančnih in pravnih posledic znotraj obeh podpisnic.

Kot je pojasnila Seršenova, sporazum velja za obe strani, torej lahko Slovenija zaprosi Italijo za pomoč in obratno.

Po informacijah ministrstva za infrastrukturo je Italija sporazum nedavno že ratificirala. Upajo, da bo predlog v najkrajšem možnem času podprl tudi DZ, da se s tem lahko pripravimo na naslednjo zimo, če bo prišlo do takšnih kritičnih razmer.

Člane odbora je zanimalo, ali bodo podobni sporazumi sklenjeni tudi s Hrvaško in Avstrijo. Seršenova je potrdila, da je ministrstvo že začelo aktivnosti, da bi bila podobna sporazuma z omenjenima država sklenjena še pred zimo.

"Vendar je na tej točki še vse na delovni ravni in upamo, da bomo lahko jeseni pred vas prišli s pripravljenimi sporazumi," je še dejala.

Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom je podprlo vseh 13 prisotnih poslancev.

Agencija za energijo je v ponedeljek sprožila prvo fazo načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom. S tem opozarja javnost, zlasti odjemalce zemeljskega plina, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi s tem energentom. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer medtem miri, da motenj pri dobavi plina v Slovenijo za zdaj ni na vidiku.

Premier Robert Golob je po torkovem srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem dejal, da je preživeti zimo brez ruskega plina in redukcij zahteven, a uresničljiv cilj.