Agencija za energijo razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja

Agencija za energijo iz javno dostopnih informacij spremlja dobave zemeljskega plina po dobavnih poteh, ki vplivajo na dobavo plina v Slovenijo in vključujejo tudi dobavo po plinovodu Severni tok 1. Stopnjo zgodnjega opozarjanja je razglasila na podlagi Zakona o oskrbi s plini in Akta o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom.

V sporočilu za javnost je agencija zapisala, da prenos plina do Slovenije sicer trenutno poteka nemoteno, prav tako je nemotena oskrba s plinom v Sloveniji. Kljub temu agencija z razglasitvijo stopnje zgodnjega opozarjanja obvešča javnost, zlasti odjemalce zemeljskega plina, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom. "Ali bodo motnje nastale in v kakšnem obsegu ali trajanju, v danem trenutku ne moremo z gotovostjo odgovoriti," so zapisali.

Agencija poziva odjemalce zemeljskega plina k racionalni rabi zemeljskega plina. Tudi industrijske odjemalce obvešča, da če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, lahko pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov. "Dobavitelji in industrijski odjemalci naj redno spremljajo dogajanja in stanje na trgu z zemeljskim plinom in razmislijo o alternativnih možnostih, ki lahko v primeru motenj oskrbe prispevajo k znižanju odjema," sporočajo.

Agencija spremlja stanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom v Sloveniji in drugih državah in bo o spremembah nemudoma obveščala deležnike in javnost, je agencija še zapisala v sporočilu za javnost. 

Lani v Sloveniji največja poraba zemeljskega plina v zadnjem desetletju

Odjemalci zemeljskega plina v Sloveniji so lani porabili šest odstotkov več plina kot predlani in največ v posameznem letu od leta 2010. Gospodinjstva, ki porabijo okoli tretjino plina iz distribucijskega omrežja, so porabo povečala za 12 odstotkov. Rast veleprodajnih cen se je v najnižjih maloprodajnih odrazila proti koncu leta.

Kot v poročilu o stanju energetike v Sloveniji 2021 navaja Agencija za energijo, je bilo po prenosnem sistemu zemeljskega plina prenesenih 12.015 gigavatnih ur (GWh) zemeljskega plina, kar je 28 odstotkov manj kot leto prej. Znižanje je posledica bistvenega znižanja količin prenosa do sosednjih prenosnih sistemov, medtem ko se je prenos za potrebe domačih odjemalcev v primerjavi z letom prej povečal.

Po treh zaporednih letih povečevanja prenesenih količin do drugih prenosnih sistemov so bile lani te količine rekordno nizke. V primerjavi z letom 2017, ko se je Hrvaška v večjem delu s plinom oskrbovala preko Slovenije, je bilo tako v letu 2021 preko Slovenije prenesenih samo 14 odstotkov količin iz leta 2017.

Gospodinjski in negospodinjski odjemalci, priključeni na distribucijske sisteme, so skupaj porabili dobrih 10 odstotkov več plina. Pri tem so gospodinjski odjemalci porabili skoraj 12 odstotkov plina več, negospodinjski pa dobrih devet odstotkov več kot leto prej. Glede na leto prej so več plina porabili tudi negospodinjski odjemalci na prenosnem sistemu in v zaprtih distribucijskih sistemih.

Večja poraba je posledica tako večjega števila odjemalcev (to se je povečalo za 908 na 137.192) kot hladnejšega vremena ter tudi drugih dejavnikov, zelo verjetno pa na količine odjema še ni bistveno vplivalo povišanje cen plina ob koncu leta, ki je prizadelo posamezne skupine odjemalcev, pravi agencija.

"Veleprodajne cene se na maloprodajni trg prenašajo s šestmesečnim zamikom"

Agencija za spremljanje trga določa maloprodajni indeks cen (MPI), ki temelji na najcenejši, vsem odjemalcem dostopni ponudbi na trgu, ki odjemalcu omogoča časovno neomejeno zamenjavo dobavitelja brez pogodbenih kazni. V prvih osmih mesecih leta 2021 se najnižje cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu skoraj niso spreminjale. Septembra se je najnižja cena začela zviševati, nadaljnje zvišanje je sledilo novembra. Ob koncu leta je bila najnižja ponujena cena 15 odstotkov višja kot ob začetku leta.

Višanje maloprodajnih cen je posledica zvišanja veleprodajnih cen na trgih v Evropi. Slednje so se začele pospešeno višati že v drugem četrtletju, pretežno rastoči trend pa je vztrajal do konca leta.

Ob koncu prvega trgovalnega dne v letu 2021 je bila poravnalna cena plina na veleprodajnem trgu za dan vnaprej na plinskem vozlišču v Baumgartnu v Avstriji 17,039 evra/MWh, ob koncu zadnjega trgovalnega dne v letu pa 72,345 evra/MWh. Povprečno so bile veleprodajne cene v Baumgartnu za terminske pogodbe z dobavo za dan vnaprej okoli 367 odstotkov višje kot v letu 2020, navaja agencija.

"Veleprodajne cene se sicer na maloprodajni trg običajno prenašajo z okoli šestmesečnim zamikom, kar v neki meri odraža tudi gibanje najnižje cene na trgu. Dobavitelji zaradi rastočih veleprodajnih cen niso nadomeščali iztekajočih akcijskih ponudb s primerljivimi ponudbami, opaženo pa je bilo tudi zmanjšanje števila akcijskih ponudb na trgu," pravi agencija.

Najnižja maloprodajna cena na trgu se je ob koncu leta 2021 gibala med 23 in 24 evrov/MWh. "Te cene so bile zelo verjetno posledica ravnanj posameznih dobaviteljev, ki so zakupili količine za predvideno porabo svojih odjemalcev še pred dvigom cen na veleprodajnih trgih," dodaja.

Prenos rastočih cen z veleprodajnega na maloprodajni trg je bil najbolje razviden pri gibanju najvišje cene na trgu. Ta se je začela višati že v juliju ter vse do konca leta naraščala. Povprečna cena vseh ponudb na trgu se je lani glede na predlani zvišala za 35 odstotkov. Končna cena zemeljskega plina za značilnega gospodinjskega odjemalca sicer ostaja pod povprečjem cen EU, pravi agencija.

Plin se je v drugem polletju v primerjavi s prvim podražil za vse porabniške skupine poslovnih uporabnikov. Najizrazitejša polletna rast je bila pri največji porabniški skupini in je znašala 65,7 odstotka. Medletno se je cena plina za to skupino povečala za 41,9 odstotka.

Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, skladišč zemeljskega plina ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, zato je na veleprodajnem trgu prisoten izključno plin, ki ga trgovci - največja sta Geoplin z več kot 75-odstotnim deležem in Petrol z 19-odstotnim deležem - uvozijo.

Slovenija je zelo odvisna od zemeljskega plina iz Rusije. Daleč največ je sicer uvoza iz Avstrije, od koder je bilo lani 85,1 odstotka celotne uvožene količine zemeljskega plina, a tudi v avstrijskem Baumgartnu prevladuje plin iz Rusije. Za 1,1 odstotka se je povečal uvoz iz Hrvaške, trg z Italijo, od koder se je pred leti uvažal tudi plin iz Alžirije, pa je popolnoma zastal. 

Na maloprodajnem trgu je bilo lani dejavnih 23 dobaviteljev, ki so dobavljali plin gospodinjskim in poslovnim odjemalcem, priključenim na distribucijske sisteme in prenosni sistem. To je eden več kot predlani; na trg je v drugem polletju vstopila PPD Energija, ki plin dobavlja poslovnim odjemalcem.