Slovenija skoraj na repu lestvice le dve mesti pred Grčijo

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2014, ki jo je pripravil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 60 državami zdrsnila na 55. mesto, potem ko je bila leto prej na 52. mestu. Na vrhu lestvice ostajajo ZDA, na drugem mestu je tudi letos Švica, medtem ko je Singapur s tretjega mesta izrinil Hongkong.

Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja glavni razlog za to vidi v javnofinančnemu položaju, čeprav ima naša država tudi druge težave. "Uvrstitev Slovenije pravzaprav odraža slabo gospodarsko strukturo, za katero so značilni neučinkovito korporativno upravljanje, slabo vodenje države, ki je preveč vpletena v gospodarstvo, tudi izguba konkurenčnosti, presežek zadolženosti podjetij in zvišanje javnega dolga," je pojasnil Stanovnik.

Čeprav smo pri čiščenju bančnih bilanc z lanskoletnimi ukrepi dosegli določen napredek, so po njegovem mnenju še vedno potrebni odločni ukrepi za izvajanje celovite razvojne strategije in izvedba strukturnih reform. "Vladna kriza zato še otežuje ta položaj. Ne gre le za dokončno sanacijo bančnega sektorja, ampak tudi za prestrukturiranje realnega sektorja," je dejal.

Na področju javnih financ na zadnjem, 60. mestu

Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti visoko oz. bolje od skupne ocene uvrstila pri postavkah o cenovni konkurenčnosti (10. mesto), mednarodni trgovini (17. mesto), na področju zdravja in okolja (29. mesto) ter izobraževanja (prav tako 29. mesto), najslabše pa na področju javnih financ (60. mesto), mednarodnih investicij, menedžerskih praks ter odnosov in vrednot (pri vseh 59. mesto).

V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija zdrsnila za eno mesto na 52. mesto, k čemur je prispeval malenkost slabši rezultat v podsklopih o zaposlenosti in cenah (kljub nižji inflaciji v lanskem letu), medtem ko smo se v podsklopu mednarodna trgovina povzpeli za 20 mest na 17. mesto, predvsem na račun hitre rasti izvoza, je pojasnila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

V sklopu vladne učinkovitosti je Slovenija letos izgubila največ - zdrsnila je za tri mesta na 56. mesto. V podsklopu javne finance smo izgubili 13 mest in pristali na zadnjem, 60. mestu. Uršičeva razloge za to vidi v velikem zvišanju javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, do katerega je prišlo zaradi sanacije bank. V podsklopu družbeni okvir smo se povzpeli za šest mest na 31. mesto, saj se je po oceni menedžerjev zmanjšala nevarnost politične stabilnosti. Anketa je bila sicer izvedena pred vladno krizo.

V sklopu poslovne učinkovitosti je Slovenija obdržala 58. mesto, je pa to sklop, ki v zadnjih petih letih beleži najslabše rezultate, je pojasnila Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete. Največje poslabšanje smo zabeležili v podsklopu trg dela, kjer smo zdrsnili za štiri mesta na 58. mesto. Statistični podatki so na tem področju sicer dobri, medtem ko so ocene menedžerjev slabe. Med drugim opozarjajo na nefleksibilnost in veliko moč sindikatov.

V sklopu infrastruktura je Slovenija letos pridobila eno mesto in zasedla 32. mesto. Menedžerji so v anketi odgovarjali tudi na vprašanje, kateri so po njihovem mnenju najpomembnejši dejavniki privlačnosti Slovenije. Največkrat so našteli usposobljeno delovno silo, visoko izobrazbeno raven, zanesljivo infrastrukturo, odprtost v smislu izvoza ter močno raziskovalno in razvojno kulturo, je navedla Drnovškova.

Okrevanje v Evropi se že odraža na globalni lestvici

Med desetimi najbolj konkurenčnimi državami so poleg Švice še štiri evropske države - Švedska je na petem mestu, Nemčija se je uvrstila na šesto mesto, Danska na deveto mesto, Norveška pa na deseto mesto. "Zanimivo je, da se okrevanje v Evropi že odraža tudi na globalni lestvici," je povedal Stanovnik. Ob tem je opozoril, da naša raziskava še ne odraža krize v Ukrajini, čeprav jo nekatera slovenska podjetja že čutijo.

Za Slovenijo so se med drugim znašle Bolgarija (56. mesto), Grčija (57. mesto), Hrvaška (59. mesto) in Venezuela, ki je bila zadnja tudi lani.

Večina hitro rastočih držav iz skupine BRICS, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, je na lestvici zaradi upočasnjene gospodarske rasti in manjšega obsega tujih neposrednih investicij nazadovala.

Za primerjavo velja omeniti, da je na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo vsako jesen objavi Svetovni gospodarski forum (WEF), Slovenija lani izgubila šest mest in med nekaj več kot 140 državami zabeležila 62. mesto. Stanovnik je pojasnil, da daje raziskava WEF večji poudarek na dolgoročno konkurenčnost oz. dolgoročno perspektivo.

Raziskava IMD temelji na trdih statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini končne ocene in temeljijo na lanskem letu, ter anketi med menedžerji, ki predstavlja tretjino končne ocene. Anketo so izvedli februarja in v začetku marca.