Prvi paket davčnih sprememb: bo državni svet odgovoril z vetom?

"Da nekaj dosežeš, potrebuješ veliko časa in truda," je premier Robert Golob dejal pred elito z vsega sveta. "To je nauk, ki ga večina politikov pozabi prvi dan po izvolitvi in obljubimo prehitre časovnice."

"Najbolj se bojimo obljub. Mečejo slabo luč na stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja," pa pravi predsednik državnega sveta in predstavnik delodajalcev v državnem svetu Marko Lotrič.

Nemško gospodarstvo, na katerega je v veliki meri vezana Slovenija, se ohlaja, Volkswagen že razmišlja o zapiranju tovarn, pri nas podjetja v kovinski panogi že odpuščajo. Na drugi strani pa je bila minuli petek na vladi končno potrjena davčna reforma; a le prvi del.

"Cilji so znižati obremenitev dela, povišati obremenitev premoženja," je marca lani obljubljal Golob. Ter še: "Moramo pripraviti takšno reformo, ki bo zmanjšala obremenitev plač iz dela. To je prvi imperativ." No, razbremenitve plač v prvem paketu ni, imperativ so očitno postali s. p.-ji in do 40 let stari kadri iz tujine.

Ni skrivnost, da ima Slovenija nadpovprečno obdavčitev plač; pred nami je le sedem drugih držav. Od povprečne plače Slovencu ostane le dobra polovica, torej približno 57 odstotkov celotnega stroška dela, medtem ko državljanom držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ostane v denarnici več (okoli 65 odstotkov). Potemtakem bi Slovencem ostalo v denarnicah dobrih 200 evrov več.

Prvi davčni paket finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki tega ne rešuje, pa ni razburil le gospodarstva, nezadovoljno je bilo tudi gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana. "Moja vrata so vedno odprta. Če kateri gospodarstvenik tega ne razume, lahko pride k meni in bomo dodatno pojasnili. Menim pa, da gre tu za politikantsko vpitje," je sicer minuli teden dejal finančni minister.

Reforma v sredo ni bila potrjena na vladi, s težavo so jo potrdili šele v petek ob 20. uri na dopisni seji.

Poslanska skupina SD vidi več težav

Po naših neuradnih informacijah pa poslanska skupina SD vidi še več težav, vprašanje torej, kako bo vladni predlog preživel parlament. In če bo, bo državni svet odgovoril z vetom?

"Lahko ocenjujem, da bo bo državni svet dobro premislil, ali bo vložil veto. Imamo dva velika problema – pri normirancih se bo povečalo delo na črno, siva ekonomija, diskriminatorno pa se nam zdi tuti to, da mlade strokovnjake dobesedno odganjamo v tujino, ker lahko šele po dveh letih dela v tujini dosežejo večjo plačo," pravi Lotrič.

Ni gospodarskega združenja, ki bi v teh ukrepih našlo nekaj, kar bi spodbujalo gospodarsko rast, pa so obrtniki in podjetniki poudarili že minuli teden. Gospodarstveniki pa so razočarani tudi, ker spremembe niso bile obravnavane na Ekonomsko-socialnem svetu. Medtem ko slovenska podjetja sedeže selijo na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo.

"To je največji alarm za vse nas, predvsem za našo blagajno, ki napaja zdravstveno in pokojninsko. Slovenija ob ta denar bo in to je 145 milijonov letno," še dodaja Lotrič.

Kaj pa natančni finančni učinki reforme? Ni znano.