Vlada je sveženj predlogov obravnavala že v sredo, a si je vzela še dva dni za, kot je povedal finančni minister Klemen Boštjančič, manjše tehnične spremembe. Zakonske predloge je tako dokončno potrdila.
"S pripravljenimi rešitvami naslavljamo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo pripomoglo k srednje in dolgoročni vzdržnosti javnih financ," so v sporočilu po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu za finance.
Z namenim privabljanja kadrov iz tujine, spremembe uvajajo ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep, ki velja za Slovence in tuje državljane, bo možno koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih (namesto prej predvidenih petih letih) pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z ukrepom pa bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva.
Ker si želijo spodbuditi lastništvo delavcev v podjetjih, se s prvih paketom sprememb olajša nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži. Ta dohodek bo namreč izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka.
Sprememba pa se obeta tudi na področju zagonskih podjetji, katerim naj bi z reformo zagotovili ustrezno likvidnost v začetnih fazah poslovanja. Sprememba, ki se obeta je prestavitev izračuna davčne obveznosti od dohodka in posredno s tem nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, pri katerih so, kot pravijo v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost, razširili so časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, iz obdavčitve pa se bodo izključila plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki.
Prilagoditev se obeta tudi pri obdavčitvi sladkih pijač. Za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostala znižana stopnja DDV, saj ta ukrep ni namenjen pridobivanju dodatnih javno finančnih virov, ampak z njim podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.
Predviden je tudi dvig trošarin na alkoholne pijače z nekoliko ugodnejšo obravnavo za male pivovarje, a je predlog novele zakona o trošarinah še v javni razpravi in ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej.
V paketu sprememb je tudi zvišana meja za obvezni vstop v sistem davka na dodano vrednost na 60.000 evrov.
Vzpostavil se bo tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način, kot je že vzpostavljan v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata. S tem ukrepom naj bi želeli poenostaviti in poenotiti pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočiti učinkovitejši nadzor davčnega organa, kar naj bi prav tako pozitivno vplivalo na konkurenčnost gospodarskih panog.
Spremembe na področju normiranih samostojnih podjetnikov
Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, se spreminjajo pogoji za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoji za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov.
V sistem normiranih odhodkov lahko po novih pravilih vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.
Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se bo določilo povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.
Zaradi pomislekov, ki so se pojavili o prilagoditvi podjetnikov, ki bodo iz sistema morali izstopiti, je vlada predvidela tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.
Gospodarstvo s spremembami nezadovoljno
Medtem ko na ministrstvu za finance pravijo, da so v največji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva in z njim tudi sodelovali pri pripravi predlogov ter da so za ta paket predlogov identificirali nekatere specifične razvojne izzive, v gospodarstvu izražajo nezadovoljstvo.
Nazadnje je ta teden Gospodarski krog, ki združuje glavna gospodarska združenja, sveženj označil za nesistemski, necelovit in nedomišljen, v njem pa ne prepoznavajo uresničevanja izraženih ciljev. "S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti," so bili kritični in pozvali k celovitim spremembam za razbremenitev gospodarstva.
Na ministrstvu za finance znova poudarjajo, da gre za prvi paket davčnih sprememb, ki bodo uveljavljene v začetku naslednjega leta, medtem ko ostajajo zavezani nadaljevanju dela v smeri celovite prenove davčnega sistema.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.