Po predstavitvi pogledov posameznih držav naslednic na dani predlog posrednika Hansa Meyerja je bilo zaključeno, da predloženega kompromisa ne sprejema nobena država naslednica. Zato jih je Meyer obvestil, da zaključuje pogajanja in da bo predložil vodstvu Banke za mednarodne poravnave (BIS) poročilo, da so bila dosedanja pogajanja neuspešna, so sporočili iz slovenske delegacije na pogajanjih.
Iz poročila ni razvidno, ali se bodo pogajanju v okviru omenjene banke nadaljevala oziroma kako se bo zadeva razvijala naprej, za podrobnosti in pojasnila pa visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec, ki se je udeležil tudi tokratnega kroga pogovorov, ni bil dosegljiv. Pogovorov se je udeležil tudi nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar.
Kot je za jugoslovansko tiskovno agencijo pojasnil vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih, Veroljub Dugalić, sta namreč na eni strani Slovenija in ZRJ, na drugi pa Hrvaška, BiH in Makedonija ostale pri svojih različnih načelih glede načina reševanja problema starih deviznih vlog. Slovenija in ZRJ vztrajata pri teritorialnem načelu, po katerem naj bi vsaka država naslednica prevzela jamstvo za varčevalce na svojem ozemlju. Hrvaška, BiH in Makedonija pa vztrajajo, da bi morala jamstva za stare devizne hranilne vloge prevzeti država, kjer je bil sedež banke.
Kot je znano, okvirni nasledstveni sporazum, ki so ga naslednice podpisale 29. junija lani na Dunaju, ne rešuje vprašanja prevzema garancij za stare devizne hranilne vloge varčevalcev, saj pogajalci niso uspeli dovolj zbližati stališč. V sporazumu so naslednice tako zapisale le, da se bodo pogajanja o tem nadaljevala pod okriljem baselske banke BIS, ki pa nima vloge arbitra, ampak zgolj posrednika. Pogajanja sicer vključujejo tudi občutljivo vprašanje usode deviznih hranilnih vlog varčevalcev podružnic nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH.
