Že 17 let živi brez pljučnega krila

Sprva sum na bronhitis, nato pa diagnoza – pljučni rak, pripoveduje danes 75-letni Faik Ajdarović: "Simptomi jih praktično ni, ne, edino enkrat sem opazil na tem izmečku, to je gnoj, kri. In to je bil alarm za naslednje preiskave."

Gre za drugo najpogostejšo obliko raka, ki jo pogosto odkrijejo zelo pozno, razlaga specialist pulmulog Aleš Rozman: "Neki prvi znaki so lahko izkašljevanje krvi, ste omenili, potem kašelj, spremenjen karakter kašlja, bolj piskajoč, hropeč, kakorkoli, včasih izgubijo tudi glas, potem ponavljajoče se pljučnice."

Kajenje je seveda glavni dejavnik tveganja, recimo 85 odstotkov ljudi, ki ima pljučnega raka, je kadilo v življenju oziroma še kadi. Ajdarović se spominja: "Sem bil zasvojeni kadilec in to dolga leta, 27 let, potem sem delal v kemični tovarni, to je tudi moja stroka in to naj bi bil poglavitni vzrok, kajenje in kemikalije."

Za diagnozo je izvedel, ko je bolezen že zelo napredovala. "Na razgovoru pri kirurgu mi je naprej povedal, da če se bo dalo, bodo odstranili en reženj, če pa ne, pa celo krilo, ampak je rekel, živeti se da. In je rekel, da on bo naredil svoje, da morem tudi sam nekaj narediti." 

Pred boleznijo lahko rečem, da nisem veliko skrbi posvečal sebi, po bolezni se pa to spremeni. Po odstranitvi pljučnega krila je začel postopoma, najprej krajši sprehodi, manjša domača opravila, danes pa vsak dan prehodi po več kilometrov: "Na Šmarno goro pridem seveda veliko počasneje kot ostali, ki so zdravi, ampak to ni merilo, pravijo zdravniki. Važno je hoditi, dvakrat pa sem se udeležil poti ob žici."

Zelo aktiven je tudi v društvu onkoloških in društvu pljučnih bolnikov, kjer sodeluje na številnih dogodkih, preventivnih akcijah, nudi pomoč in oporo novim bolnikom. Za pljučnim rakom pri nas vsako leto zboli približno 1.600 pacientov. Če čakamo na simptome, običajno diagnosticiramo napredovano bolezen, ki se je slabo zdravila, tudi preživetje je slabo, mi bi šli radi v smer, ko odkrivamo pljučnega raka, ko še nima simptomov, to je zelo aktualna tema zdajle, presejalni program pljučnega raka, ki se pripravlja, pravi Rozman. 

Program Luka za zgodnje odkrivanje raka na pljučih, ki ga pripravljajo na Onkološkem inštitutu, naj bi zaživel predvidoma do konca prihodnjega leta. Hitro odkrivanje bi namreč pomembno povečalo možnost za preživetje bolnikov.

"Najboljše bi bilo, da ne bi zbolel, ampak če se to zgodi, potem narediš nekaj pozitivnega za sebe, da živiš naprej s tem ... Bolezen ne izbira, mi pa lahko izberemo, kako se bomo z njo spoprijeli," še pravi Ajdarović, ki brez pljučnega krila že 17 let živi polno življenje.