Olajšanje na borzah se je razblinilo

Po krepki rasti, ki jo je v ponedeljek spodbudil sprejem programa za stabilizacijo evra, so se tečaji delnic na evropskih borzah danes obrnili navzdol. Olajšanje, ki ga je prinesel program za pomoč šibkim državam v območju evra, se je razblinilo, so povedali borzni posredniki.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v prvi uri in pol trgovanja znižal za 2,06 odstotka, na 2702 točki. V Londonu se je indeks FTSE 100 doslej znižal za 1,57 odstotka, v Parizu indeks CAC 40 za 2,24 odstotka in v Frankfurtu indeks DAX za 1,21 odstotka rast.

Občutno so padle tudi delnice v Madridu, ki so se v ponedeljek podražile za rekordnih 14,4 odstotka. Danes se je indeks Ibex-35 že v prvih minutah trgovanja znižal za 2,8 odstotka. Tudi borza v Atenah je utrpela 1,3-odstotno znižanje tečajev, potem ko je imela v ponedeljek skoraj desetodstotno rast.

Prvi dvomi v stabilizacijski program EU so se pojavili že v Aziji, kjer so se tečaji danes večinoma znižali. Indeks tokijske borze Nikkei je izgubil 1,1 odstotka, potem ko je v ponedeljek pridobil 1,6 odstotka. V Južni Koreji se je indeks Kospi znižal za 0,4 odstotka, v Avstraliji pa indeks S&P/ASX za 1,1 odstotka. Pocenile so se tudi delnice na Kitajskem, Tajvanu, v Indiji, Singapurju in Hongkongu.

Tečaji na newyorški borzi so se prav tako obrnili navzdol. Na newyorški borzi je indeks Dow Jones trenutno pri okoli 10.721 točkah, kar je 0,60 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Indeks Nasdaq je doslej izgubil 0,62 odstotka in je na ravni 2360 točk, indeks S&P's 500 pa za 0,70 odstotka na okoli 1152 točk.

Bodo profitirale predvsem banke?

Grška vlada je danes zaprosila za izplačilo prvih 20 milijard evrov iz obljubljene pomoči EU.

V ponedeljek je dal borzam spodbudo 750 milijard evrov vreden program EU za stabilizacijo skupne evropske valute. Tega denarja se bodo lahko države poslužile, če bodo podobno kot Grčija zašle v finančne težave. S tem so se razblinili strahovi pred tem, da bi grške dolžniške težave razširile na druge šibke evropske države in sprožile novo globalno kreditno krizo.

Vendar medtem ko je nova ''varovalna mreža'' morebiti zmanjšala strahove pred grškim bankrotom v bližnji prihodnosti, pa zaskrbljenost, ali bodo Grčija in nekatere druge države z visokim fiskalnim deficitom na dolgi rok sposobne izvesti stroge varčevalne ukrepe, ostaja.
Poleg tega, opozarjajo v spletnem časniku France24, je zadnja kriza pokazala na globoke politične razlike in strukturne gospodarske probleme tako v evroobmočju kot v širši Evropski uniji.

Nekateri pa grejo še dlje in trdijo, da je zadnja usklajena finančna akcija EU in IMF le še en dokaz parazitizma globalne finančne aristokracije. Kot na primer piše Alan Leitner, banke poskušajo pogoltniti stotine milijard javnih sredstev, zaradi česar se bodo napihnili dolgovi držav. To pa naj bi državam omogočilo, da bi še bolj krčile socialne pravice delavcev.