Grčija zaprosila za prvi del pomoči

Grčija je zaprosila evroskupino in Mednarodni denarni sklad (IMF) za posojilo v višini 20 milijard evrov. Gre za prvi del pomoči na podlagi mehanizma, v okviru katerega sta evroskupina in IMF za pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo v prihodnjih treh letih dali na voljo 110 milijard evrov posojil.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal uslužbenec grškega finančnega ministrstva, ki je želel ostati neimenovan, je Grčija prošnjo poslala Evropski komisiji, Evropski centralni banki in IMF. Evroskupina naj bi prispevala 14,5 milijarde evrov, IMF pa 5,5 milijarde.

Močno zadolžena Grčija, ki se je v zameno za omenjeno pomoč zavezala k ostrim varčevalnim ukrepom, samo do 19. maja potrebuje devet milijard dolarjev za poplačilo svojih dolgov, v sledečih mesecih pa še na desetine milijard.

Sama si na mednarodnih finančnih trgih praktično ne more sposojati denarja, ker vlagatelji zaradi zaskrbljenosti glede njene zmožnosti, da posojila vrne, pri grških državnih obveznicah zahtevajo nevzdržno visoke obrestne mere.

V ponedeljek se je obrestna mera sicer občutno zmanjšala, potem ko so finančni ministri EU v Bruslju dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje IMF.

Vendar pa so desetletne grške državne obveznice že danes doživele zvišanje obrestne mere s ponedeljkovih 6,717 odstotka na 7,850 odstotka, kar kaže, da se je zaupanje vlagateljev v Grčijo znova zmanjšalo.

Potrdili pokojninsko reformo

Grška vlada je v ponedeljek po celodnevnem zasedanju potrdila pokojninsko reformo. Reforma predvideva, da bodo pokojnine zamrznjene vsaj tri leta, delovna doba bo 65 let, upokojenci, ki dobijo več kot 2.500 evrov na mesec, ne bodo več prejemali božičnega in velikonočnega dodatka, visoki prilivi pa bodo še dodatno obdavčeni. Najnižja pokojnina bo po novem 360 evrov. Po podatkih analitikov bo reforma grški pokojninski sistem zaščitila vsaj do leta 2030.