Nove podražitve

Podražitvam kar ni videti konca. Že septembra so se za 15 odstotkov podražili kruh, testenine, jajca in moka. Oktobra pa se je za 10 do 15 odstotkov podražilo meso.

Zdaj pa nas bodo udarile nove podražitve. Za približno 8 do 12 odstotkov se bo podražilo mleko, mlečni izdelki pa za med 15 in 20 odstotkov, najbolj pa naj bi se podražil sir. Navadno sveže mleko je prej stalo nekaj več kot 50 centov, po novem pa je zanj v Tušu treba odšteti 62 centov, v Intersparu 66 in v Mercatorju 69 centov.

Kot pojasnjujejo dobavitelji, se razlog za nov val podražitev skriva v rasti stroškov (višja odkupna cena mleka) in povečanem izvozu mleka predvsem v Italijo. Prav tako je ponudba mleka na domačem trgu manjša, saj se več mleka predela, trdijo dobavitelji. Kot pojasnjuje Ivanka Valjavec z Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva, so vzroki tudi v dražji embalaži in transportnih stroških.

V Mercatorju so za 24ur.com povedali, da so se podražitve pri mleku in mlečnih izdelkih že začele, vendar ne vse hkrati. ''Cene različnih izdelkov različnih dobaviteljev se bodo spreminjale sukcesivno, tako da se bodo nekateri izdelki podražili do sredine oktobra, drugi pa do konca oktobra in v novembru,'' je povedala Tanja Durin iz Mercatorja.

Obenem poudarja, da si bodo kljub podražitvam dobaviteljev še naprej prizadevali s trgovskimi akcijami ublažiti posledice podražitev izdelkov v dobro kupcev in bodo cene številnih izdelkov obdržali nespremenjene vse do konca leta. Ostali trgovci zviševanja cen nočejo več potrjevati medijem.

Inflacija - grožnja gospodarstvu

O inflaciji so se pogovarjali tudi na 7. davčno-finančni konferenci v Portorožu, kjer so se udeleženci strinjali, da visoka inflacija predstavlja grožnjo slovenskemu gospodarstvu. Član vladnega strateškega sveta Marjan Senjur je dejal, da ga indflacija v Sloveniji skrbi.

„Če bo takšna še naprej, nam bo škodovalo. Vendar pa inflacija ne bo mogla kar naraščati, saj denarne politike nimamo več v svojih rokah. Največ se bo lahko dvignila do petih odstotkov," je menil Senjur, ki je tudi prepričan, da bo ob visoki inflaciji padla kupna moč, da bo izvoznikom težje izvažati in da se bo posledično znižala tudi gospodarska rast.

S tem se je strinjal tudi v.d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, ki je sicer prepričan, da ima Slovenija dvakrat hitrejšo gospodarsko rast kot druge države evra, procesa dohitevanja ostalih držav pa po njegovem mnenju za seboj potegne višjo inflacijo.

Cene rastejo po vsej Evropi

Slovenija pa ni edina evropska država, ki se sooča z visokimi podražitvami izdelkov. Tako so v začetku avgusta v Nemčiji cene mleka in mlečnih izdelkov povišali tudi za več kot 50 odstotkov. Nekaj tednov pozneje so se cene teh izdelkov dvignile tudi v Avstriji, Italijane pa je razburil dvig cen tam priljubljenih testenin, ki so se podražile za 27 odstotkov. Povišanju cen pa se ni mogla izogniti niti Hrvaška, kjer sta se podražila kruh in meso.

Tiskovni predstavnik evropske komisarke za kmetijstvo in razvoj podeželja poudarja, da je razlogov za podražitve več, predvsem pa je krivo povečano povpraševanje v azijskih državah, kot sta Kitajska in Indija, ki želita kupiti več naših proizvodov, in zelo slaba žetev žita v številnih državah, ki je zmanjšala proizvodnjo. Na Evropski komisiji pa opozarjajo, da so bile preteklih 20 let cene mleka, žita in mesa zelo zelo nizke.