Kopljejo železniški predor, vsakih 50 metrov pa najdejo jamo

Nekatere odkrite jame so dovolj velike, da se lahko vanje pride brez plezalne ali druge tehnične opreme. Dostop do drugih pa ovirajo v stene brezna zagozdene velike skale, preko katerih se ne da priti. V nekaterih primerih so za dostop uporabili košaro avtodvigala, če to ni bilo dovolj, so si pomagali tudi z lestvijo, včasih je bila potrebna tudi vrvna tehnika.

Vhod v največjo jamo, ki so jo do zdaj odkrili, je bil velik šest metrov, dolžina vseh izmerjenih rovov pa znaša 69 metrov. V jami izstopajo stalaktiti, stalagmitov je veliko manj. Jama je zelo bogata z drobnimi sigastimi tvorbami, z igličastimi kristali sige. Večina aktivno rastočih kapnikov je nenavadno mlečnato rumene do črne barve, sicer prevladujejo svetlo rjavi odtenki sige. V jami so bili najdeni tudi drobni koščki oglja in čeljustnica glodavca, najverjetneje polha, kar kaže na dostopnost jame s površja.

"Morfologija jame sicer ne kaže očitnih vplivov zmrzovanja, verjetno je bila v obdobju pred odkritjem precej izolirana od zunanjega okolja, ni pa izključen en manjši vhod s površja, skozi katerega v jamo vstopajo živali in oglje. Po izkopanem enem kilometru predora T1 je težko reči, ali je to največja jama, ki jo bomo ob gradnji drugega tira odkrili, a kljub velikosti jame glede načina sanacije ni bila najzahtevnejša," so pojasnili.

Vsakih 50 metrov najdejo jamo

Jame ob odkritju raziščejo, izmerijo in dokumentirajo strokovnjaki krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa. Ti predlagajo ukrepe, ki jih skladno s protokolom potrdijo v Zavodu RS za varstvo narave.

Poročali smo že, da na podlagi izvedenih geofizikalnih meritev pričakujejo, da bodo ob gradnji drugega tira našli približno 10 večjih in približno 100 manjših jam, za katere zagotavljajo, da jih bodo skušali ohraniti v čim večjem številu.

Največja odkritja kraškega podzemlja najverjetneje šele prihajajo. Vse kraške jame so doslej našli med gradnjo najdaljšega predora, ta bo dolg 6714 m, zdaj so izkopali šele prvi kilometer, zato podobnih pojavov pričakujejo še precej. "Če izračunamo pavšalno, najdemo pri gradnji predora Lokev kraško jamo vsakih 50 metrov. Raziskave pred samo gradnjo drugega tira so sicer podale oceno, koliko jam lahko na trasi pričakujemo, a nikoli ne moremo pred gradnjo raziskati vsakega metra posebej," pojasnjujejo.

Posebna pozornost je namenjena vplivu gradnje na kraške vode. Režima pretakanja podzemne vode se namreč ne sme spreminjati, zato je pomembno, ali je kraški pojav suh ali vsebuje vodo. Jame, ki so jih odkrili do zdaj, niso bile pretirano vodnate.

Odkritja jam zaenkrat ne vplivajo na rok za dokončanje projekta

Odkritje kraškega pojava velikih dimenzij pa bi lahko gradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi ustavilo za dalj časa. Inženirje najbolj skrbi, da bi naleteli na kraško jamo, ki bi zahtevala mostno konstrukcijo, torej nekakšen podzemni most. "Pomembna je namreč lega kraškega pojava glede na predorsko cev – najzahtevnejša je sanacija, ko se prazen prostor nahaja na dnu cevi predora. Potem sta zgolj dve rešitvi: ali praznino nekako zapolnimo ali pa je potrebna gradnja podzemne mostne konstrukcije. A ne glede na to, kaj se bo v prihodnjih mesecih in letih gradnje drugega tira odkrilo, to ne bi smelo imeti prevelikega vpliva na gradnjo in pot predorov," zatrjujejo.