Slovenija bo pomagala Portugalski

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je potrdil, da bo Slovenija tako kot druge članice Evropske unije pomagala Portugalski, če bo ta to zahtevala. Dejal pa je, da bi morala biti jamstva, s katerimi namerava Slovenija sodelovati v začasnem mehanizmu za stabilnost evra, le rezerva, ne pa pomoč za premagovanje težav članic Evropske unije.

"Mi smo že povedali, da Slovenija absolutno ni sposobna, da bi lahko takšne garancije tudi unovčila," je dejal Gaspari. "Zato je odgovornost velikih držav EU, predvsem pa celotnega območja evra, da vodi svoje politike in ima takšen odnos do kapitalskih in finančnih trgov, da zmanjšuje nervozo in nestabilnost teh trgov, ne pa povečuje. Ta garancijska sredstva bi morala biti rezerva in se jih ne bi smelo uporabljati za premagovanje težav, do katerih lahko pride v članicah," je opozoril.

"Gre za resne pogovore"

Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je danes ocenil, da se bodo pogovori med irskimi oblastmi in predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zaključili s ponudbo precej velikega posojila evroskupine in IMF. Po njegovih besedah je govor o desetinah milijardah evrov.

"Pričakovanja EU in IMF ter moja pričakovanja so, da bo prišlo do ponudbe posojila. To pričakujem in zaradi tega me ne skrbi preveč. Gre za povsem resne pogovore, saj Unija in IMF ne bi poslala tako pomembne misije, če ne bi menila, da gre za sprejemljivo rešitev," je povedal Monihan.

"To sicer ni moja odločitev. Na koncu se mora odločiti vlada, a pričakujem, da se bo to na koncu zgodilo," je guverner povedal za nacionalni radio RTE.

Na Irskem je misija Evropske komisije, ECB in IMF

Prav danes namreč z delom na Irskem začenja misija Evropske komisije, ECB in IMF. Njihovo delo je zavito v debel plašč skrivnostnosti, vendar naj bi šlo bo besedah evropskega komisarja za denarne zadeve Ollija Rehna za "tehnične pogovore".

Po ugibanju poznavalcev naj bi šlo predvsem za prepričevanje irskih oblasti, da se odločijo za pomoč evroskupine in IMF, s čimer bi se preprečile vnovične krizne razmere večjih razsežnosti v območju evra.

Irska vlada je bila namreč iz več razlogov, kot je npr. zaskrbljenost nad posledicami za ugled in ekonomsko suverenost države, zadržana, premier Brian Cowen pa je v sredo zvečer že nekoliko omilil retoriko. Zatrdil je, da Irska še ni vložila prošnje za sprožitev mehanizma za stabilnost evra, ker z evropskimi partnerji išče najboljši mogoč način izvedbe finančne podpore. "Vemo, da gre za nujno zadevo, a treba je upoštevati tudi naše interese," je zatrdil. Bolj jasen je bil finančni minister Brian Lenihan. "Moramo stabilizirati finančni sistem in če je za to potrebna pomoč naših partnerjev v območju evra, bomo to pomoč sprejeli," je dejal.

Torkovo zasedanje skupine držav v območju evra in sredino srečanje finančnih ministrov Evropske unije sta minila v znamenju ugibanj, ali in kdaj bo Irska zaradi kriznih razmer v svojem bančnem sektorju zaprosila za pomoč. Z več strani je bilo danes slišati, da bo to znano do konca meseca.

Ali bo Irska zaprosila za evropsko pomoč, bo znano najpozneje v 14 dneh, je povedal veleposlanik Slovenije pri EU Rado Genorio.

V povezavi s pomočjo Irski bo po navedbah virov pri Evropski uniji šlo za odprtje kreditne linije, s čimer bi Irska dokazala trgom, da nima problema z likvidnostjo in da ima dovolj rezerv. Ideja ni v tem, da se da posojilo, temveč gre za "stand-by aranžmaje", so pojasnili viri.

Irska naj bi imela 32-odstotni javnofinančni primanjkljaj

Irska ima zelo velike težave s stabilizacijo finančnega sektorja, ki se je zaradi poka nepremičninskega balona in številnih slabih naložb v času finančne krize znašel tik pred propadom, država pa je zanj namenila že milijarde evrov.

Konec septembra so v Dublinu razkrili, da bo morala Irska letos za reševanje bančnega sektorja nameniti še 12 milijard evrov, zaradi dodatnih stroškov za reševanje javnofinančnega sektorja pa bo irski javnofinančni primanjkljaj letos dosegel okoli 32 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Skupno bo morala tako Irska za reševanje finančnega sektorja nameniti najmanj okoli 45 milijard evrov, kar pomeni, da bo vsak Irec za reševanje bank moral nameniti 10.000 evrov. Vendar irske banke kljub tej državni pomoči še vedno ne pridejo do denarja na finančnih trgih, zato se razmere v finančnem sektorju še naprej zaostrujejo, s tem pa pada tudi zaupanje finančnih trgov v Irsko.