Golob napovedal umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Kot je ob začetku redne seje državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier Robert Golob, se letno pri novogradnjah vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato naj to ne bi bila težava v smislu kakovosti zraka. Največja težava je po njegovih besedah 430.000 obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer da se večinoma uporablja stare peči.

"Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav," je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo doslej. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot naj bi se prikazovalo.

Golobov kabinet: Predlog se obstoječih kurilnih naprav ne dotika

Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.

Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.

Očitki o 'prisilni solarizaciji'

Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom – ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje – ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v "pospešeno prisilno solarizacijo".

Poslanec NSi je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa je po ocenah med 80.000 in 120.000.

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina

Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin "ni nobenega onesnaženja" in da je plin "trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti".

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina, je napovedal premier. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.

Zavrnili predlog poslanske skupine NSi

DZ je v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.

Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža slednjih v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugih državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.

Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.

Od Švarc Pipanove pričakuje pojasnila

Premier Golob je na današnji seji DZ v odgovoru na poslansko vprašanje SDS-ovega poslanca Dejana Kaloha dejal, da želi razčistiti, kdo je tisti, ki je glede nakupa sodne stavbe na Litijski zavedel vlado. Pojasnila o tem pričakuje tudi od pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, ki da je najbolj motivirana, da najde odgovore. Glede njene usode bo počakal na odločitev SD.

Golob v DZ: Slovenija bo vztrajala pri pozivanju k miru v Gazi

Slovenija bo vztrajala pri pozivanju k miru na območju Gaze in obsojanju kršitev mednarodnega prava, je danes v odgovoru poslanki Levice Nataši Sukič glede ukrepanja Slovenije v zvezi z vojno v Gazi na seji DZ odgovoril Golob. Po njegovih besedah je pomembno tudi najti trajno rešitev za Bližnji vzhod.

Poslanko Sukič je zanimalo, kako bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov stremela k premirju med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas ter kako bo ukrepala.

"Naša ključna orientacija v tem trenutku je delovanje skozi Varnostni svet," je poudaril premier in dodal, da ima Slovenija tam pozornost celotnega sveta in hkrati odgovornost do celotnega sveta. Napovedal je, da bo Slovenija še naprej podpirala delovanje generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa v zvezi z dogajanjem v Gazi.

Golob je ponovil, da ni opravičila za napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, da pa tudi povračilni ukrepi Izraela niso sorazmerni.

"Slovenija je bila vedno jasna pri svojih stališčih. Vedno smo pozivali k premirju in vedno smo obsojali kršenje mednarodnega in humanitarnega prava. In pri tem bomo vztrajali, dokler se spopadi ne zaključijo," je dejal Golob.

Kako hitro bo do tega prišlo, je po premierjevih besedah odvisno od diplomatskih spretnosti v ZN. Slovenija se po njegovih besedah trudi skupaj z generalnim sekretarjem ZN najti rešitev, s katero bodo prepričali vse svetovne velesile v odločilen korak k miru.

"Enako pomembno je, da najdemo trajno rešitev za Bližnji vzhod, za Palestino," je poudaril. Ob tem je omenil, da je rešitev dveh držav trenutno edina možna, a jo žal obe strani zavračata. Slovenija si bo, kot je dejal premier, tudi prizadevala, da EU prevzame pobudo za rekonstrukcijo Gaze.

Sukič je opozorila, da samo pozivi ne bodo zadostovali. Povedala je, da se Levica zavzema za sankcije proti Izraeli po vzoru sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Zanimalo jo je, ali vlada razmišlja o stopnjevanju pritiska na Izrael.

Golob je poudaril, da to ni le stvar Slovenije. "Določene prepovedi so že v veljavi in s tem bomo nadaljevali." Spomnil je, da so bile sprejete sankcije proti naseljencem na Zahodnem bregu. Ob tem je priznal, da sankcije proti Rusiji niso tako učinkovite, kot so sprva pričakovali.

Na balkonu DZ so ob začetku seje aktivisti z rdeče pobarvanimi rokami razvili več palestinskih zastav, ki so jih varnostniki nato pospremili z balkona. Jelka Godec (SDS) je ocenila, da je ogrožena varnost poslancev in pozvala, naj se podobni incidenti v prihodnje ne dogajajo več. Sukič se s tem ni strinjala in je zahtevala, da se ji Godec opraviči. "Ne, palestinska zastava v podporo krvavečemu palestinskemu ljudstvu ne ubijajo, ubijajo bombe, ki padajo na Gazo," je poudarila Sukič.

Gibanje za pravice Palestincev je v sporočilu za javnost pojasnilo, da so z zastavami v DZ opozorili poslance, da je skrajni čas, da Slovenija ukrepa proti Izraelu. Ob tem so poslance, premierja, zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter predsednico republike Natašo Pirc Musar vnovič pozvali, naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), naj uradno razglasi vojaški embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom, naj predlaga in se zavzame za sankcije na ravni EU in prekine diplomatske stike z Izraelom.

Tudi o  nakupu prenosnih računalnikov

Nakup 13.000 prenosnih računalnikov ni bil nesmotrn, je v DZ zagotovil Golob in nakup označil za najboljši možni ukrep za povečanje digitalne vključenosti socialno najšibkejših. Od vpletenih ministrstev pričakuje, da se bodo kmalu uskladila in da se bo lahko razdeljevanje računalnikov v najkrajšem možnem času začelo.

V poslanski skupini SDS so prepričani, da je bil 6,5 milijona evrov vreden nakup 13.000 prenosnih računalnikov, ki ga je lani izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo, nesmotrn in negospodaren. Zaradi tega nakupa so pretekli teden vložili interpelacijo zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh.

"Gre za nakup opreme, ki je v Sloveniji še kako potrebna," je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca (SDS) ocenil Golob. Vlada bi ta nakup po prepričanju premierja morala izvesti že bistveno prej, v času epidemije covida-19, ko je bilo mnogo otrok iz socialno ogroženih družin izključenih iz učnega procesa, ker si niso mogli privoščiti računalnikov.

Nakup računalnikov je bil izveden na podlagi novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Golob, kot pravi, do zdaj še ni slišal, da bi bilo s tem nakupom karkoli narobe, zato zavrača očitke, da je šlo za nesmotrn nakup. "Če je bilo javno naročilo izpeljano v skladu z vsemi postopki, se mi to zdi to res nenavadno," je dejal.

Golob je ob tem zagotovil, da se vsi kupljeni računalniki nahajajo v skladišču v Logatcu in zavrnil namigovanja, da naj bi jih bilo tam manj. Od kupljenih 13.000 so jih do zdaj sicer razdelili 39.

Mehanizem za razdeljevanje računalnikov bi sicer moral zaživeti z letošnjim 1. januarjem, a se je zapletlo pri pripravi uredbe, ki podrobneje določa njegovo delovanje. Pri pripravi uredbe naj bi poleg ministrstva za digitalno preobrazbo sodelovalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Računalniki so bili po zagotovilih ministrstva za digitalno preobrazbo kupljeni tudi za opremljanje vrtcev in osnovnih šol. A kot so ob vložitvi interpelacije zatrdili v SDS, na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje o tem niso vedeli nič.

"Moje sporočilo vsem ministrstvom, ki so v preteklosti izražali želje, da potrebujejo računalnike, je danes samo eno: čim prej, govorimo o stvari dnevov ali tednov, moramo priti do kriterijev in te računalnike moramo razdeliti," je poudaril Golob. Pričakuje, da bo do dogovora med ministrstvi prišlo ta ali pa prihodnji teden.

Stojmenova Duh je pretekli teden pojasnjevala, da so se z ministrstvom za delo dogovorili, da se pripravi spremembe zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katerimi bo kupljene računalnike dobila ožja skupina upravičencev, in sicer tisti, ki jih najbolj potrebujejo.

Golob je tudi sam izrazil nezadovoljstvo, da kriteriji za razdelitev računalnikov niso bili pripravljeni pred 14 dnevi. A govoriti o morebitnih korupcijskih tveganjih pri delovanju ministrice, ker se za 14 dni zamuja s kriteriji, je po Golobovem mnenju smešno.

Ob očitkih o zmedi pri razdeljevanju računalnikov je Golob prst uperil v prejšnjo vlado. "Ravno pomanjkljivi kriteriji za razdelitev digitalnih bonov so bili razlog za zmedo takrat, ko smo poskušali vaše zakone uresničiti, zato smo zakon spremenili na način, da smo od digitalnih bonov in od zmede, ki jo je povzročila takratna zakonodaja, prešli v nakup tiste dobrine, v tem primeru računalnikov, ki jo ljudje dejansko potrebujejo," je bil jasen premier.

V SDS s pojasnili premierja niso bili zadovoljni, med drugim so pogrešali odgovor na vprašanje, če ministrica Stojmenova Duh še uživa njegovo zaupanje. Zato predlagajo, da se na naslednji seji opravi resno razpravo o tej temi.

Očitki, da vlada zamuja z odgovori na poslanska vprašanja

V SDS so sicer na začetku seje DZ opozorili, da vlada ne odgovarja na poslanska vprašanja v roku, predsedniki delovnih teles DZ pa sej ne sklicujejo v skladu s poslovnikom, kar je po njihovem mnenju onemogočanje delovanja opozicije. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je vlado pozvala k odgovorom, s predsedniki delovnih teles DZ pa bo sklicala sestanek.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je opozorila na to, da vlada ne odgovarja na poslanska vprašanja v roku. "Na poslansko pobudo Anje Bah Žibert ni odgovorila že od 26. aprila 2023," je navedla. Hkrati je opozorila, da je bilo v tem mandatu zavrnjenih 11 pisnih vprašanj poslanske skupine skupine SDS.

Klakočar Zupančičeva je odgovorila, da je omejena vprašanja zavrnila, "ker ni vsako vprašanje, ki ga zastavi poslanec, poslansko vprašanje". Takih vprašanj ne pošilja naprej, pri odločitvah pa upošteva poslovnik, pravi. "Ni pa to ovira, da ga poslanec ne bi sam poslal naprej," je dejala. Godec ji je očitala, da o tem presoja subjektivno.

Ni prav, da vlada zamuja pri odgovarjanju na poslanska vprašanja, je dejala predsednica DZ, zato jo je že večkrat pozvala, naj odgovarja v poslovniškem roku. Ob tem pa dodala, da je bilo le v zadnjih štirih mesecih lanskega leta vloženih 595 vprašanj in pobud.

Da je to orodje opozicije, s katerim nadzoruje, opozarja izvršilno vejo oblasti o njenem nedelovanju, je dejala Godec, ki je opozorila tudi, da predsedniki delovnih teles DZ sej ne sklicujejo v skladu s poslovnikom. V SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za izobraževanje, znanost in mladino glede nakupa 13 tisoč računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, sklic pa je bil zavrnjen z obrazložitvami, da ne sledi delu odbora. "Seveda sledimo, kajti odbor za notranje zadeve se ukvarja z javnimi naročili in o tem tudi govorimo v našem sklicu," je dejala. Predsednici DZ je očitala tudi pritiskanje na strokovne službe DZ.

Klakočar Zupančičeva je zagotovila, da nihče ne pritiska na strokovne službe DZ. Pojasnila je tudi, da so se na kolegiju predsednice DZ dogovorili, da bodo glede tega sklicali delovni sestanek z vodji poslanskih skupin, nato pa tudi s predsedniki delovnih teles DZ.